Objave
Zgodaj zjutraj je na prve strani svetovnih medijev zaplavala novica o (starih) primerih spolnih zlorab v ZDA. Ameriški časopis New York Times razkriva ozadja zgodbe o zlorabah skoraj dvestotih otrok s strani duhovnika, ki je umrl leta 1998. Razsežnosti škandala segajo vse do sedanjega državnega tajnika Svetega sedeža in samega papeža, saj naj bi kot prefekt Kongregacije za nauk vere za zlorabe bil obveščen.
NYT zgodbi doda ton verodostojnosti, ker svoje trditve argumentira z datumi, zapisniki, pismi in drugimi dokumenti. Ameriški časopis citira pismo nadškofa iz Milwaukeeja iz leta 1996 ter »molk« Kongregacije. Še več, novinarji so šli dlje kot bi si lahko pričakovali in na spletni strani objavljajo dosje s skoraj devetdesetimi stranmi dokumentov, ki jih navaja.
Na hitro bi lahko pomislili, da gre spet samo za še en medijski konstrukt, vendar tukaj so dokumenti in gradivo javnosti dostopni, zato jih lahko vsak sam prebere. Mislim, da si časopis formata NYT ne bi privoščil ravni rumenega tiska, niti objave nepreverjenih govoric. Res je, da je po uredniški orientaciji manj naklonjen Katoliški Cerkvi, vendar zastavi svoje poročanje do take mere, da objavi vse, kar ima. Redka vrlina v teh časih.
Pri tej zadevi je sumljiv odziv tiskovnega predstavnika Svetega sedeža, saj odgovarja, da Vatikan ni nikoli prepovedal sodelovanja s civilnimi oblastmi. To je dejstvo in tudi drži, ampak tiskovni predstavnik ne odgovarja na očitke ameriškega časnika.
Današnja novica je le še ena v nizu dolgih zgodb, ki polnijo medije in zbujajo občutek, da je Cerkev samo velika kriminalna združba. Vsak, ki ima malo zdrave pameti ve, da se v vsako stajo ovac prikrade tudi volk, ki se »preobleče« v ovco.
Občutek imam, da se odvija neka medijska spirala paničnega iskanja senzacije, ki bi v ljudeh zbudila občutek ogroženosti: »Od pokvarjenih politikov do iztirjene Cerkve, v tej naši družbi gre vse narobe«. Še zdaleč ni res, ampak se lepo bere. In prodaja. Verjamem, da so med našimi politiki odgovorni ljudje, ki si prizadevajo za skupno dobro in vem, da obstajajo duhovniki, ki zgledno živijo svoje poslanstvo. Posplošenje ni nič novega.
Pri vprašanju o spolnih zlorabah otrok je v teh dneh veliko napisanega, pravzaprav že cel mesec marec je to tema, ki zaposluje naša in tuja uredništva. Pozitivno vrednotim dejstvo, da dajo mediji temu pojavu svojo težo, ker je bil mnoga desetletja (če ne celo stoletja) predobro skrit. Skrit tako v zakristijah kot tudi v domačih spalnicah in šolskih učilnicah, telovadnicah, glasbenih šolah, društvih … O tem ni lahko spregovorit – posebej žrtvam – vendar se mora celotna družba odzvati na ta pojav: žrtvam pomagat in jih zaščiti, storilce kaznovati.
- - -
Več si lahko preberete na blogu italijanskega vatikanista Andrea Torniellija, na Corriere della Sera in na spletni strani Le Monda.
- - -
Več si lahko preberete na blogu italijanskega vatikanista Andrea Torniellija, na Corriere della Sera in na spletni strani Le Monda.
7 komentarjev:
Kakor je napisal Introvigne v svojem članku in kakor si tudi sam pravilno opozoril, prihaja v družbi do "moralne panike". Tu ne gre le za aktualni problem cerkvene pedofilije, ampak se to moralno paniko lansira tudi na drugih področjih, kakor si tudi dobro opozoril. Politiki so torej skorumpirani, duhovniki so pedofili... Komu naj še sploh verjamem? Nobene avtoritete ni, vsi so pokvarjeni, najbolje je nikogar ne poslušati in živeti po svoje.
Glede tega primera iz NYT velja posredovati vso resnico, ne le del resnice. Se pa strinjam, da bi morali takarat, leta 1996, ko je bil Sveti sedež obveščen, stvar jasno in glasno povedati. To je ta težava, ker potem mediji z lahkoto privlečejo na dan stare zadeve, vsak dan eno, potem pa nastane vsa ta zmešnjava.
Vsakdo pa naj si prebere navedeno literaturo in si ustvari malo širšo sliko. Bom skušal na svojem blogu povzet tisti Introvignev članek, ki nam lahko pomaga pri razumevanju.
Da ne bo pomote - obsojam te zločine in prikrivanje le-teh. Treba je povedati, da niso le v cerkvenem vrhu, ki si zatiskajo oči, ampak tudi mnogi duhovniki in drugi verniki - ti g. Sajetu celo govorijo, naj vendar poveste v SŠK, da to sploh ni res, kar mediji govorijo. Je res to in še več kot to, kar govorijo. Marsikdaj so določeni mediji še prizanesljivi. Me pa moti nekritično kopiranje poročil iz drugih medijev z določenim namenom ali tudi brez njega. Tu ne mislim samo civilnih, ampak tudi cerkvene medije.
Pred 500-timi leti so bila v modi požiganja nedolžnih na grmadah, obešanje in mučenje na napravah ki si jih danes niti z najbujnešo domišljijo ne moremo predstavljati. Danes je v modi spolno izživljanje duhovnikov nad nemočnimi otroci. Po glavi se mi poraja vprašanje, kaj bo v modi pri katoliški cerkvi čez 200 - 300 let (če bo lovača stara rimsko-babilonska zdržala tako dolgo, kar upam, da ne). Probal sem razmišljati v prihodnost, kakšno grozodejstvo bi to lahko bilo, vendar ne pridem do odgovora. Sem pa prepričan, glede na to da zli duh deluje na svet in ljudi preko institucionaliziranih religij, da bo to grozodejstvo katoliške cerkve, ki si ga danes niti ne moremo predstavljati. Sprašujem se tudi, kako je lahko katoliška cerkva padla tako nizko, na takem lahkem izpitu, kot je pedofilija med duhovniki. Plačujejo odškodnine in za njih je problem rešen, kot da so zlorabljeni otroci prustituke za denar, duhovnike in škofe pa skrivajo po Vatikanu in govorijo okoli za odpuščanje. Če bi lahko govoril s papežem, bi mu pljunil v obraz.
Problem pedofilije je predvsem to, da se nagnenje pogosto "prenese" s storilca na žrtev - še posebej, če je žrtev prisiljena v molk in potlačitev spominov in ni deležna primerne pomoči. Breme potlačenih spominov (travma) pa slej ko prej reproducira okoliščine, v katerih je nastalo, zato zagovarjam tezo, da je pedofilija eden uspešnejših načinov samorekrutacije klera. Kot ugotovljeno, ne gre za "epidemijo" v posameznih škofijah, pač pa gre v določeni meri za endemično značilnost določenega dela populacije duhovnikov. In bivši duhovnik je povedal strašljive podatke o tem, kako uspešna je RKC pri prikrivanju zlorab.
Razlog je tudi celibat, katerega klerikalno prakticiranje ustreza njihovemu pogledu na človeka in duhovnost - torej popolnoma izrojeno ker je docela razumsko. Kdor ni v globokem stiku s celovitostjo svojega bitja, naj se nikar ne loti celibata! Pravi celibat nastopi na določeni stopnji duhovnega razvoja, ko je posameznik sposoben brez negatevnih posledic v celoti transformirati (primarno) spolno energijo v svojo duhovno prakso, kakršnikoli drugi "nemedicinski" razlogi pa nujno vodijo v psihopatologijo, ki smo ji priča v družbeni manifestaciji delovanja klerikov.
Vatikanski nadškof Silvano Tomasi je izjavil, da je po razpoložljivih podatkih v spolnih zlorabah otrok sodelovalo »samo« 1.5%-5% duhovnikov. V Sloveniji je enih 1000 duhovnikov, do the math.
Jasno je, da pedofili ne ciljajo samo na enega otroka. Po statistiki obravnav pride na vsakega duhovnika kar po nekaj vzporednih žrtev.
To pomeni, da je vsak dani trenutek na svetu med 6.000 do 20.000 pedofilskih župnikov!
In vsaj nekajkrat toliko žrtev.
A to je za apologete povsem nepomembno, saj je v drugih institucijah in religijah tudi tako...
A dodajam še nekaj misli: Številka ki je tu uporabljena izvira iz števila PRIJAVLJENIH primerov, kot jih ima Vatikan na podlagi poročil posameznih škofij. Če primerjamo s statistiko neprijavljenih posilstevkjer velja ocena, da je 40 do 60% vseh posilstev neprijavljenih, se omenjeni številki vsaj PODVOJITA. Glede na vrsto zločina pedofilije (avtoriteta zločinca), se mi zdi bolj verjetno, da je razmerje neprijavljenih primerov tu še slabše. A seveda, to je ocena, za katero nimam referenc.
Načrtno prikrivanje pedofilije je že ugotovljeno dejstvo, na podlagi poročanj bivših ''insajderjev'' v Vatikanu. In Ratzi je že kot kardinal fural vse to prikrivanje skupaj.
Zagovorniki RKC bodo trdili, da je Cerkev pokvarjena zaradi ljudi, vendar je resnica ravno obratna. Ovce pa lepo v nedeljo le vržite nekaj v pušico, da bo ''brezmadežna'' RKC lahko kupovala molk od žrtev ter izplačevala odškodnine.
Avstrijci veljajo za velike katolibane v Evropi, vendar jih bo baje zaradi tega odkritja enih milijon zapustilo vatikansko internacionalo. V Sloveniji pa pedofili dobijo pogojno kazen, po tem ko se nekaj časa prosto sprehajajo okoli. Ja, Cerkev ima še vedno (pre)velik vpliv v slovenski družbi.
Ko sem videla naslov na Drugem svetu, sem si mislila, tegale pa niti ne bom odprla. A potem sem videla, da si ti napisal, Aljoša, pa potem sem odprla!
Konkretne stvari najlažje rečem o moji lokalni Cerkvi. In tukaj doživim veliko lepega in iz tega skušam živeti. No, tukaj skušam živeti svoje krščanstvo.
Pedofilija je nekaj strašnega v vsakem primeru ... a tako strašno zanimivo mi je, ko sem prav pred kratkim dobila v pošto nek mail o neki literaturi priznanega pisca - o katerem pa nič ne preberem slabega, a je dejstvo, da je bil na sodišču zaradi pedofilije.
Po eni strani je logično, da so stvari v Cerkvi zelo opazne, koliko več se dopušča "levisi" kot Cerkvi ... Po drugi strani pa ni prav, da je za ene ljudi mnogo opravičil, za druge pa ni nobenega "popusta".
Ja, želim si več enakosti ...
Vse dobro tebi, Aljoša!
@ Andrej: Odgovor tiskovnega predstavnika je bil zelo čuden in v takih okoliščinah to ni najbolje. Upam, da ljudje berejo več časopisov in internetnih strani, ker, kakor sam praviš, si morajo ustvariti celotno sliko.
@ Žagz: mislim, da bo čez 200 let Cerkev obstajala. Po mnenju psihologov (ne-katolikov) celibat ni povezan s pedofilijo in spolne zlorabe se ne dogajajo kar tako, povprek. To ne opravičuje primerov ki so in so zelo hudi. Mislim, da nobena religija sama na sebi ni pokvarjena, ampak ljudje zlorabijo zaupanje drugih ljudi v imenu določene vere.
p.s. izraz katolibani bi lahko opustil.
@ Ana: me veseli, da imate urejeno župnijo. To je veliko vredno. Na tem področju postaja družba vedno bolj ozaveščena in tudi Cerkev se zaveda, da je enakost pred zakonom ... sveta.
No, jaz pa poznam primer - sicer ne pdeofilije, ampak laufanja za mladimi dekleti, ki so bila še premlada, da bi bila 'uporabna'. Ne vem če - tu me psihologi žal ne prepričajo - celibat ne vpliva na te zadeve. In mislim, da bi ga bilo treba odstraniti. Žal je človek duhovno in fizično bitje, in če mu odvzameš enega njegovih delov, potem, je mar to še 'človek'?
Kar se pa pedofilije tiče - čas bi bil, da bi Sveta MAti obračunala s tistimi, ki to počnejo. Skrivanje, kot vidimo, vodi samo do slabšega. Bodo to mar naši škofje razumeli?
@ B: kako je (če je) povezan celibat s primeri spolnih zlorab nihče ne more trditi z gotovostjo. Tukaj se šele odpirajo nove teze, ki morda zvenijo medijsko privlačne, toda psihologe, pedagoge, teologe, antropologe ... čaka še dolgo delo. Res dolgo. Integracija človekove spolnosti v današnji družbi prinaša velik izziv tudi za Cerkev, ki je pogosto postavljena v povsem nove okoliščine.
Dvomim, da Cerkev kot organizacija kaj namenoma in načrtno prikriva ... verjetno se posamezniki skrivajo vanjo, ker upajo, da bodo na varnem. Tako Cerkev kot družba in stroka se soočajo s temi vprašanji, ki nas ne pustijo, dokler ne damo pravega odgovora. To bo trajalo. Če pomislimo, da se je začelo resno obravnavati napade na mladoletne osebe šele v sredini devetdesetih, potem je jasno, da kar čez noč ne gre. Veliko je bilo storjenega, še več pa je treba narediti.
O protikatoliški naravnanosti NYT:
http://wdtprs.com/blog/2010/03/archbp-dolan-on-the-new-york-times/
Objavite komentar