Odpuščanje - iz srca!

Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.

(Mt 18, 35)

Odpuščanje ni lahek posel in morda se ravno zato ta odlomek nahaja v postnem času, ko naj bi si na poseben način prizadevali za dobre medsebojne odnose. Pojem odpuščanja je Božja oz. presežna kategorija in agnostiki (ali ateisti ali neverni) tega pojma ne morejo razumeti na enak način, kakor ga vernik. Zakaj bi jih silili? Lahko nekomu odpuščanje pokažemo, namesto da ga »oznanjamo« brez dejanj ...

Odnos sprave ali odpuščanje je v Novi zavezi obogateno z Jezusovo prisotnostjo, ki tekom svojega življenja nazorno pokaže, kaj odpuščanje sploh je: grešnica v templju, apostoli, pohabljenci in gobavi, iskalci Boga … Končno pa na križu prosi odpuščanja njegovim krvnikom, torej vsem hudodelcem.

Kakor je zapisal evangelist, dejanje sprave ni le vljudnostni pozdrav, ampak je globoko povezano z našim srcem, kjer se nahajajo naša čustva in hotenje. In kako bo torej storil Oče z nami? Kruto in radikalno - ker si to izberemo sami.