sreda, 3. marec 2010

Izraz glasbe

Chopin mi je všeč, ker se mi zdi, da ko poslušam njegovo glasbo, postanem omamljen. Zgodi se mi, da mi misli preprosto odplavajo, kakor da bi jih nekdo ugrabil ... in nisem več gospodar nad sabo. O tem, kako lahko glasba kroji in spodbuja naša čustva je precej napisanega, vendar mislim, da je ravno taka glasba posebno vredna.

Notni zapis je lahko le popisan list papirja ... lahko postane sporočilo ... program ... trenutni povzetek stanja. In slednje najbolje uspe Chopinu. Če je Beethoven poln energije in izžareva silo, so nedvomno Chopinovi Nocturno ali tale Fantasie Impromptu nekaj, kar prepletajo nežnost z odločnostjo in se dotikajo presežnega. Tam domujejo naši spomini na številne sončne zahode ali drage osebe. V teh notah je povzet ves strah minljivega in tegobe malega človeka. Glasba postane kakor enoten izraz, ki v kratkem časovnem razponu pove tisto, kar bi naše okorne besede potrebovale leta.



Ni komentarjev: