Marijan Smolik – knjižničar in liturgik

V začetku tega meseca sem opravil zanimiv pogovor s prof. dr. Marijanom Smolikom. Mnogim Slovencem je neznan, vendar skriva v sebi garaško osebo, ki je zaznamovala versko in kulturno življenje v Sloveniji. V nadaljevanju objavljam del intervjuja.


Marijan Smolik se je rodil 3. septembra 1928 na Dobu pri Domžalah. Doktorat iz teoloških znanosti je pridobil v Parizu, od leta 1965 do leta 2003 je na Teološki fakulteti v Ljubljani predaval liturgiko ter več kot pol stoletja skrbi za znamenito Semeniško knjižnico v Ljubljani. Področja njegovega delovanja so obširna, kar dokazuje publikacija več kot 500 njegovih razprav, člankov, biografij, knjig, ocen in drugih zapisov. Od jezikoslovnih znanosti preko liturgike in glasbe do umetnostne zgodovine, sodi med poliglote in poznavalce slovenske zgodovine.

Vaše ime in delo sta prepojena s knjižnicami in liturgiko. Kako povezujete ti dve stvari v Vašem življenju?

Ni jih težko povezati, ker liturgijo običajno opravljamo z nekimi knjigami, ampak to je samo zunanji vzrok. S knjižnico sem začel, ker je gospod Oražem spoznal, moj rektor v semenišču, da sem bil rojen med knjigami in tedaj ni bilo drugega človeka, ki bi to delo opravljal. Poleg tega sem opravljal tudi pastoralno delo, vendar sem skrbel za knjižnico.

Kot knjižničar ene starejših in uglednejših knjižnic v Sloveniji – knjižnica Bogoslovnega semenišča – imate priložnost srečevati pomembne tuje visoke goste, ki jo obiščejo. Kaj Vam ob takih priložnostih zaupajo?

Knjižnica Bogoslovnega semenišča je prva javna knjižnica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1700 in potem se je razvijala počasi in še danes živi. Ena izmed mojih nalog je, da vodim obiskovalce po njej in sprejemam goste. Vsako leto se jih nabere približno 4.000. Tej gostje so šolski razredi, tujci, posamezniki, skupine … Obiskali so jo tudi tuji državniki, kralji in ugledni gostje.

Ali je upravičen občutek, da knjižnice – in knjige – zaradi sodobne tehnologije izgubljajo svojo vlogo in mesto v družbi?

O tem se sedaj veliko piše in premišljuje. Danes še ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo čez nekaj let, ampak tisti ki smo s knjigami povezani vemo, da vse karkoli naj bi ostalo za dalj časa je v knjigah, na papirju. Če je papir dober ostane in ...

Celoten intervju lahko preberete v marčevski številki mesečnika NAŠ VESTNIK.