Decembra je minila okrogla obletnica slovenskega zamejskega mesečnika "Naš vestnik". Izhaja v Trstu in je slovenski javnosti relativno slabo ali skoraj nič poznan. Danes bo ob 17h v Trstu proslava z razstavo in krajšim spremljajočim kulturnim programom. Časnik je razširjen predvsem med zamejci in prinaša duhovno-kulturni utrip slovenske manjšine.
Opisati ali strniti teh pet desetletji je nemogoče. Zakaj potem pišem o njem? Ker je Naš vestnik izredna priča zgodovinskega dogajanja o Slovencih izven matične domovine. Pa po vrsti!
Dokler nisem srečal gospoda Dušana Jakomina, sem o zamejcih vedel toliko, kolikor o nuklearni fiziki. Nič. Potem se je začelo – po naključju – sodelovanje z radijem RAI v Trstu; kmalu je preraslo v občasno pisanje za Naš vestnik. Bolj kot obdobje nekega pisanja je zame pomenilo obdobje popravljanja začetniških napak; učil sem se razvijati misli ter pisati v enostavnem jeziku. Kakorste opazili, NV omenjam tudi med »stojnicami« kjer prodajam svoje izdelke. Sodelovanje se je začelo pred skoraj tremi leti, na povabilo g. Dušana Jakomina. Začelo se je tudi odkrivanje zamejske stvarnosti in novega sveta.
Odkrivanje in prve stopinje je vodil – in še danes vodi – mladenič, ki pri svojih skoraj 85. letih razume s hitrim uvidom človekovo stanje. Poleg »šefa« sem odkril velikega prijatelja, ki z življenjsko modrostjo, svežimi mislimi in mladimi idejami ponuja vedno dinamične nasvete. On je steber in glavni motor tega mesečnika. Zato je pripravil idejno zasnovo za razstavo, ki prikazuje tisk od tiskarskih strojev do digitalne tehnike.
V četrtek popoldne sem se pridružil fotorgafu Aljoši, ki je pripravil grafično podobo razstave in postavil eksponate. Oblikoval je kratek posnetek ter natisnil plakate. Odkrivala sva dediščino in sporočilno moč NV, pričevanje kraja in dogodkov, ki so jih oblikovale osebe male narodne skupnosti, ki vidi v težkih razmerah dovolj razlogov za upanje. Upanje pravih pričevalcev velikega formata.
Res je g. Jakomin mladenič pri 85 letih in je nam lahko za vzor. Hvala, da sem lahko prek tebe spoznal gospoda Jakomina. Upam, da boš napisal kakšen utrinek iz te prireditve iz Trsta. Tudi jaz sedaj grem na prireditve v naši okolici in pišem članke. V četrtek zvečer smo imeli v Žireh gosta pesnika, igralca in upokojenca g. Toneta Kuntnerja. Moram iti spat, lahko noč Aljoša.
Mi zamejci v Sloveniji se premalo zavedamo, kako težko nastajajo taki mediji pri naših rojakih v Italiji. Tudi za Novi Glsa v Gorici je tako, da brez g. Jurija Paljka ne bi bilo nič, verjamem, da so razmere na tržaškem še težje, pravzaprav so vedno bile.
Nekaj malega so se, hvala Bogu, trudili predstaviti slovensko manjšino v Italiji v OŠ in na ŠGV, a je to bilo zelo malo, premalo. Mi Slovenci smo preveč samozadostni in se preveč zapiramo vase.
Našemu vestniku pa vse najboljše in še na mnoga leta! Naj najde dobrih in pametnih šefov in sodelavcev.
Objave
2 komentarja:
Res je g. Jakomin mladenič pri 85 letih in je nam lahko za vzor. Hvala, da sem lahko prek tebe spoznal gospoda Jakomina. Upam, da boš napisal kakšen utrinek iz te prireditve iz Trsta.
Tudi jaz sedaj grem na prireditve v naši okolici in pišem članke. V četrtek zvečer smo imeli v Žireh gosta pesnika, igralca in upokojenca g. Toneta Kuntnerja. Moram iti spat, lahko noč Aljoša.
Mi zamejci v Sloveniji se premalo zavedamo, kako težko nastajajo taki mediji pri naših rojakih v Italiji. Tudi za Novi Glsa v Gorici je tako, da brez g. Jurija Paljka ne bi bilo nič, verjamem, da so razmere na tržaškem še težje, pravzaprav so vedno bile.
Nekaj malega so se, hvala Bogu, trudili predstaviti slovensko manjšino v Italiji v OŠ in na ŠGV, a je to bilo zelo malo, premalo. Mi Slovenci smo preveč samozadostni in se preveč zapiramo vase.
Našemu vestniku pa vse najboljše in še na mnoga leta! Naj najde dobrih in pametnih šefov in sodelavcev.
Objavite komentar