Objave
Ravnokar iz Kopra. Nocoj sem bil na klavirskem koncertu Klemena Mihačiča. V beneški palači Gravisi, v starem delu mesta, so odmevale note Scarlattija (Sonata E-dur), Moszkowskyja (Etida Op. 72 št. 2), Bacha (Preludij in fuga E-dur WTK I), Beethovna (Variacije B-dur) in Scriabina (Nocturno fis-mol Op. 5 št. 1).
Glasba me je popeljala v oddaljene spomine, v gimnazijska leta, v prve dneve fakultete ... Spomnil sem se napornih dni pred maturo, na profesorje in sošolce iz gimnazije. Malo nostalgije in lepih spominov, ki so se nepričakovano in naglo rodili ob glasbi mladega in spretnega pianista. Nedvomno smo lahko vsi poslušalci opazili velik talent na delu. Postregel nam je s kakovostno glasbo in močno interpretacijo. Interpretacija je mladega pianista v črni srajci spojila s svetlečo črnino klavirja in svetlimi toni glasbenih del.
Ozko število poslušalcev je omogočilo v dvorani potrebno tišino za visoko koncentracijo in družinsko ozračje. Bili smo povabljeni le prijatelji ... in za prijatelje igraš na poseben način. Postregel nam je kakor glasbenim sladokuscem, ki smo počasi okušali vsako noto posebej. Bil je miren večer, ki je odvlekel stran vse službene skrbi, vijoličaste barve in kupe papirja ...
Glasba me je popeljala v oddaljene spomine, v gimnazijska leta, v prve dneve fakultete ... Spomnil sem se napornih dni pred maturo, na profesorje in sošolce iz gimnazije. Malo nostalgije in lepih spominov, ki so se nepričakovano in naglo rodili ob glasbi mladega in spretnega pianista. Nedvomno smo lahko vsi poslušalci opazili velik talent na delu. Postregel nam je s kakovostno glasbo in močno interpretacijo. Interpretacija je mladega pianista v črni srajci spojila s svetlečo črnino klavirja in svetlimi toni glasbenih del.
Ozko število poslušalcev je omogočilo v dvorani potrebno tišino za visoko koncentracijo in družinsko ozračje. Bili smo povabljeni le prijatelji ... in za prijatelje igraš na poseben način. Postregel nam je kakor glasbenim sladokuscem, ki smo počasi okušali vsako noto posebej. Bil je miren večer, ki je odvlekel stran vse službene skrbi, vijoličaste barve in kupe papirja ...
4 komentarji:
Resnično, resnično sm ti fouš ...
... bilo je lepo! Resnično!
Za prijatelje se ponavadi še posebej potrudimo in verjamem, da je bilo čudovito. Pravzaprav bi tega ne napisal, če ne bi bilo tako.
Ko se nekdo odloči, da bo imel koncert za prijatelje, ki jih posebno povabi, se bo za njih še bolj potrudil in pokazal tisto kar je še več, oziroma je nadgradnja koncerta. Tako se še bolj zbižaš z nastoajočim. Tudi jaz sem bil povabljen na razstavo moje nečakinje Simone v Medvodah, ki riše in piše pesmi. Resnično srečo imaš Aljoša.
Objavite komentar