Objave
Toliko (ali tam nekje), je število spletnih mest, ki jih ponuja največji in najbolj uporabljeni spletni iskalnik pod geslom "barack obama".
V tem postu ne bom komentiral kulta osebnosti (ki ga težko zanikamo), medijskega pompa, števila knjig in člankov o najbolj oblegani osebi zadnjih mesecev. Začelo se je predsedovanje 44. predsednika velike svetovne države. Kaj ZDA so in kaj niso, lahko doda vsak sam v komentarjih ... sam bom dodal kaj je (in kaj ni) gospod Barack Obama. Zgodovinske trenutke ki sedaj živimo in lahko tako blizu spremljamo, so gotovo izrednega pomena in razsežnosti. Barva kože tega človeka pomeni simbol. Ta simbol pa je označil prelomnico v nekem kulturnem okolju, ki ga zaznamujejo močne politične, družbene in gospodarske anomalije ter kontradikcije.
V teh dneh gotovo vlada splošna zasičenost z Obamo in vsi objektivi strmijo k njemu. Upravičeno gledamo z začudenjem na skrhano družbo, kako upa na boljši jutri. Mislim, da poleg upanja v tem času nimajo drugega; edina gotovost je popoln spiseh vseh negotovosti. Država ki jo gospod Obama jemlje v roke, je v zelo šibkem stanju.
A ne smemo pozabit - čeprav gre 104.000.000 Googlovih zadetkov njemu - da je samo človek in ne dežurni odrešenik. Ne bo Obama rešil domovine in sveta vseh tegob, bolezni, krivic, nadlog, kriz, nepravičnosti ali nemoralnosti. K temu si mora vsak prizadevati sam, v svojem vsakdanjem življenju. Čeprav je prisegel na Svetem pismu ali Bibliji (in ne biliji), s tem ni nič več in nič manj človek kakor ostali.
Ko sem gledal mali izvod dragocenega svetega besedila, sem se spomnil na hecen pregovor, ki kroži po Rimu: "Anche la merda del papa puzza!" ( = tudi papežev drek smrdi). Da ne bo pomote, nič vulgarnega. Pomeni, da je tudi papež samo človek ...
In čeprav ima nekdo 104.000.000 zadetkov na Googlu je samo eden - in še to človek!
V tem postu ne bom komentiral kulta osebnosti (ki ga težko zanikamo), medijskega pompa, števila knjig in člankov o najbolj oblegani osebi zadnjih mesecev. Začelo se je predsedovanje 44. predsednika velike svetovne države. Kaj ZDA so in kaj niso, lahko doda vsak sam v komentarjih ... sam bom dodal kaj je (in kaj ni) gospod Barack Obama. Zgodovinske trenutke ki sedaj živimo in lahko tako blizu spremljamo, so gotovo izrednega pomena in razsežnosti. Barva kože tega človeka pomeni simbol. Ta simbol pa je označil prelomnico v nekem kulturnem okolju, ki ga zaznamujejo močne politične, družbene in gospodarske anomalije ter kontradikcije.
V teh dneh gotovo vlada splošna zasičenost z Obamo in vsi objektivi strmijo k njemu. Upravičeno gledamo z začudenjem na skrhano družbo, kako upa na boljši jutri. Mislim, da poleg upanja v tem času nimajo drugega; edina gotovost je popoln spiseh vseh negotovosti. Država ki jo gospod Obama jemlje v roke, je v zelo šibkem stanju.
A ne smemo pozabit - čeprav gre 104.000.000 Googlovih zadetkov njemu - da je samo človek in ne dežurni odrešenik. Ne bo Obama rešil domovine in sveta vseh tegob, bolezni, krivic, nadlog, kriz, nepravičnosti ali nemoralnosti. K temu si mora vsak prizadevati sam, v svojem vsakdanjem življenju. Čeprav je prisegel na Svetem pismu ali Bibliji (in ne biliji), s tem ni nič več in nič manj človek kakor ostali.Ko sem gledal mali izvod dragocenega svetega besedila, sem se spomnil na hecen pregovor, ki kroži po Rimu: "Anche la merda del papa puzza!" ( = tudi papežev drek smrdi). Da ne bo pomote, nič vulgarnega. Pomeni, da je tudi papež samo človek ...
In čeprav ima nekdo 104.000.000 zadetkov na Googlu je samo eden - in še to človek!
3 komentarji:
Zanimivo napisano in ne morem, da bi se ne strinjal. Je pa zanimivo, kako danes piše v Delu, da ameriški predsednik ŠE VEDNO prisega na Svetem pismu. To le dokazuje, kdo pri nas obvladuje medije. Za tiste je vera in torej tudi SP nekaj preživetega. Sprašujem se, na čem naj bi torej po njihovem mnenju prisegel? Očitno se tudi Obama zaveda, da je Sveto pismo globok simbol. Ta simbolizira krščanske korenine Združenih držav Amerike. Pri nas bi jih očitno spet radi odsekali.
Hmmm... veš, da podobno razmišljam. Na trenutke imam občutek, da je Obama nek novi Mesija. Pa ne samo za ZDA, ampak za cel svet. Mal me skrbi, da bo klonil pod pritiskom oz. da si je zadal prevelike in nemogoče naloge. Moje mnenje je, da ne moreš v 4ih (ali 8ih) letih rešiti stvari, ki so se podirale stoletje ali več. Ljudje so pa obupani (hmm, kdo pa ne bi bil pod Bushevo oblastjo) in jim vsaka stvar predstavlja neko rešilno bitko. Resnično upam, da bo vsaj 35% zastavljenih ciljev in nalog v korist ljudi... malih ljudi, revežev. Nedolžnih.
Kar se pa tiče prisege na SP. Gre res za korenine ZDA? Ne bi rekla. Mogoče gre zgolj za zavedanje, da ni vse odvisno od človeških dejavnikov, ampak da je večina še vedno v Božjih roka. Postavlja pa se mi vprašanje - kaj pa predesednik muslimanske veroizpovedi? Bi prisegel na Koranu? Kaj pa budist? Hindusit? Ateist? ipd. SP le ni za cel svet sveta knjiga in temelj življenja...
Tolko za moj prvi komenrat, dragi Izolan!
Pozdrav od (vele)cenjene Selčanke
Na kaj bi prisegel ateist? Ne vem. Filozofsko gledano, ateistov ni! Enostavno! Na kaj priseže nekdo, ki nima verske opredelitve ali ne prakticira posebne vere ... morda na usodo.
Dejstvo pa je, da ameriška družba, čeprav jo Evropejci gledamo z viška, prenaša dosti bolje in lažje element božjega (ali Božjega) kakor jo Evropa. Ne samo prisega na SP, tudi na denarju je omenjen Bog - denarja pa se ne brani prav nihče - in med pogovori hitro lahko slišimo "I will pray for you!".
Kje smo obtičali Evropejci? Občutek imam, da smo se odločili rezati korenine, kakor je napisal Andrej, in hkrati upamo, da bo krošnja ostala zelo zelo zelena.
Objavite komentar