Objave
V naslovu ni napake, ker papež je res izrazil svoje nasprotovanje celibatu. Enainštirideset let od tega v pisni obliki. Benedikt XVI. konzervativen? Ne, ampak liberalen in napreden teolog 20. stoletja. To je morda prava podoba sedanjega papeža, ki ga dojemamo kot konzervativnega in »nazadnjaškega«. Zadnja odkritja kažejo – morda je bolje, če rečem, da potrjujejo – da gre za liberalnega in naprednega papeža, ki postopoma in počasi uvaja tihe spremembe v življenje Cerkve.
Prva mini revolucija njegovega pontifikata v tej smeri je gotovo sprejem anglikancev – tudi poročenih – v občestvo Katoliške Cerkve, druge pa se še pripravljajo. Tiho a vztrajno se izboljšujejo odnosi s pravoslavnimi Cerkvami, sporni redovi (beri Kristusovi legionarji) pa »se očiščujejo«.
Papež Benedikt XVI. ni »show-man«, ki bi polnil trge ali plesal z Indijanci, ker se zaveda, da Cerkev bo preživela samo če bo skupnost pričevalcev. In očitno ga je to gnalo, ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so-podpisal pismo o ukinitvi celibata, ki ga je skupaj z osmimi uglednimi teologi naslovil na Nemško škofovsko konferenco.
V pismu mladi teologi pozivajo škofe, naj premislijo o smiselnosti celibata, saj opažajo, da duhovniki vedno manj upoštevajo pokorščino, število duhovnih poklicev upada, verniki in duhovniki zapuščajo Cerkev ter število res pristnih duhovnikov je vedno nižje. Opozorili so, da je Cerkev izgubila stik s sodobno družbo in najbrž bo stanje v prihodnje še težje.
Nemški škofje na pismo niso odgovorili in verjetno ga tudi niso poslali naprej, v Vatikan, ampak so ga zaprli v arhiv. Danes so se regensburški teologi odločili, da z vsebino pisma (in podpisniki) seznanijo tudi širšo javnost.
Na besedilo lahko gledamo kot na predrzno in nepremišljeno potezo mladih teologov, vendar več kot očitno je, da so zelo jasno uvideli stanje klera in Cerkve prihodnjih desetletji. Njihove napovedi so se v veliki meri uresničile in danes opažamo, kako je Cerkev v Evropi (in celotnem zahodnem svetu) zabredla v »duhovno zimo«.
Težko trdimo, da če bi ukinili celibat bi bilo z vernostjo in Cerkvijo kaj bistveno drugače, saj tako špekuliranje nima argumentov, toda dejstvo je, da so opozorila prihajala dovolj zgodaj.
Nedavno odkrito pismo kaže, da je Benedikt XVI. še enkrat razmišljal v pravi smeri; spontano vprašanje, ki se pri vsem tem porodi pa je: zakaj ne pokaže sedaj več »politične« volje za spremembe? Zakaj ni do sedaj vsaj nakazal možnosti sprememb? In končno, zakaj (še) ni kot papež odprl resne debate o tem?
Pričakujem, da bodo v prihodnjih dneh iz Vatikana vse zanikali ali pometli pod preprogo nekakšnih argumentov in zadevo zaprli. Dejstvo pa je, da oseba, ki danes zaseda mesto apostola Petra, nekoč mislila ravno v tej smeri. Mnogim ljudem na pomembnih položajih v Cerkvi je jasno, da je problem celibata eno od akutnih vprašanj Cerkve, ki s svoboščinami post-moderne družbe ne more dolgo ostati brez odgovora.
12 komentarjev:
Kolikor se meni zdi, je Joseph Ratzinger, ko je zasedel stolico münchensko-freisinške nadškofije, malce ohladil svoje nekdanje naprednjaštvo, se oddaljil od svojega predhodnika kardinala Juliusa Döpfnerja in odjadral na "desno krilo".
Aljoša, če sem te prav razumela je lepo sicer vedeti, da je trenutni papež kdaj razmišljal o tem, da bi se celibat ukinilo, vseeno pa se ni za veselit, da bi se to, sedaj, ko ima moč in oblast tako stvar udejanit, dejansko zgodilo?
:(
@ Dizma: Ratzinger se je res nekoliko oddaljil od liberalne struje, ampak zanimivo je to, da je večina njegovih učencev (prim. kard. Schoenborn) ostala povezanih s tistimi idejami in jih še danes (javno) zagovarja. Morda pa s svobodomiselnostjo ni še vsega konec.
@ kosoblejka: ... in a way, bi lahko rekel, da je tako. Nekaj sprememb je nakazal, ampak to šele prvi koraki. Morda ve, da ne premaknil stvari, morda pa je res vso to liberalnost opustil.
Pač, razmišljal je v tej smeri, a je najbrž potem tudi on sprevidel, kar se tudi potrjuje v recimo knjigi 'Luč sveta', da ni celibat tista ključna zadeva, ki bi bila problematična. Mi ne rabimo nobenega naprednjaka, ampak treznega človeka na krmilu. Mogoče bo tudi kdaj prišlo do tega, da bo celibat ukinjen, ampak je mnogo nujnih zadev, ki so pred tem. Morda bomo o tem spregovorili tudi v zgodovinskem okviru, ko bom imel čas. Za zdaj naj povem samo to, da bi potemtakem v nemški luteranski Cerkvi mrgolelo pastorjev, ker se lahko poročijo, dobijo plačo, hišo in vse, a temu ni tako.
Ponavljam, ja, OK, lahko se razmišlja v to smer, da se da na izbiro - nič ni narobe s tem in ni rečeno, da je nekdo svobodomiseln, odvisno, kako to razumemo. Toda težave so velike in so na drugih področjih.
Jaz osebno vidim dobro v celibatu, toda tudi, če ga ne bi bilo. Bi se pa marsikaj spremenilo.
Zdi se mi dobro, da je človek nekako podarjen svojim "faranom". In si mislim, da je včasih zelo težko.
Ravno sem prebrala knjigo Kaplan Klemen, lepa je!
No, da bi bil Ratzinger kakorkoli napreden je seveda hahahahaha. Ta papež je tako konzervativen kot, ..., kot on pred njim. In za tega vemo, da je dobesedno fosiliziral v pisarni. Seveda je kot mlad vatikanski jurišnik bil morda napreden, a je bil frustriran zaradi proti-katoliškega vzdušja gibanj v 60-ih in 70-ih, tako da je postal zelo konzervativen. Person, ki so v mladosti bile napredne, v starosti pa hiper-konzervativne, je dosti. No, pa saj vsi napredni in dobrega srca trdno upamo, da je Ratzinger res predzadnji papež in da bo človeštvo kmalu odrešeno enega največjih zajedalcev, tako v materialnem kot duhovnem smislu.
@Andrej: Katere zadeve pa? Ne rečem, da bi ukinitev celibata povzročila trume spreobrnjencev, bi pa morda bolj potegnilo tiste, ki so aktivni... in tukaj res ne vidim nič slabega. Sej to ne bi pomenilo, da mora bit vsak duhovnik poročen - če tebi recimo to ni to, pač nisi...
In vem zakaj bi bil naprednjak nekaj narobnega... tudi taki, ki so napredni lahko razmišljajo s svojo glavo.
@Aljoša: Ja, ljudje se spreminjamo. Tako pač je, da se na izkušnjah učimo, kaj ne?
@Žagz: predzadnji? a zadnji bo pa črnc al kako že? XD Misliš, da bi bilo konec Cerkve res tok zelo dobro?
Cerkev je bila in bo obstala s celibatom ali pa brez celibata. Kajti Cerkev je svetovni zakrament Odrešenja, kakor pravi II. vatikanski koncil. In to je tisto pomembno pri vsej stvari: duhovnik je orodje v Kristusovih rokah, svetu prinaša Jezusa Kristusa. In celibat je eno izmed mnogih sredstev, ki se jih Cerkev poslužuje, da bi izpolnila poslanstvo, ki ji jo je zaupal Kristus.
Včasih se res sprašujem kaj je tako groznega na Cerkvi? Res je, da delamo napake, ampak kateri človek in katera inštitucija pa jih ne dela? Unicef tudi poudarja neka moralna in etična načela, še celo več, zbira denar za revne otroke, pa je bilo pred nekaj tednih javno obelodanjeno kam gre ta denar.
Tudi država ima svoje socialne inštitucije, ki naj bi skrbela za vse državljane. Pa zadnje čase veliko državnih inštitucij in celo državne socialne službe, kličejo na župnijske Karitas, naj poskrbijo za ljudi, ker je pri njih sistem odpovedal.
Danes je čedalje več ljudi podobnih tečnim učiteljem, ki pri učencih iščejo napake, namesto znanja.
Sedanjega papeža spoštujem, ker se zaveda, da se s populističnim nastopom ne da vsega rešiti. Včasih se je potrebno umakniti vase in dobro premisliti, zakaj delam to, kar pač delam: pa naj bo to delo: ljubezen ali pa sovraštvo. Oboje lahko zapade v neko "tradicijo oz. navado"
Pečo, res je, ljudje so kot tečni učitelji. Takih je polno.
Jaz osebno sem dolgo upala, da bo kakšen teh kritikov počasi videl kaj več, pa zaenkrat ni videti (včasih sem že dobila občutek, da morda res odpre malo srce, pa ...). Enostavno niso srečni, če ne pljuvajo. Ampak, vem, tudi s pljuvanjem niso srečni.
Vse dobro!
Berem kritične spise Alberta Camusa, ki je bil neveren, a vidim veliko spoštovanje do krščanske vere, takšno, kakršno sem zasledil še pri marsikaterem nevernem iz kake od držav Zahoda. Takole pravi v svojem predavanju v dominikanskem samostanu: "Laični farizej imenujem tistega, ki se pretvarja, da verjame, da je krščanstvo nekaj lahkega, in ki se zdi nagnjen k temu, da v imenu krščanstva, kot ga vidi od zunaj, od kristjana zahteva več, kot zahteva od samega sebe. Mislim namreč, da ima kristjan veliko obveznosti, da pa tisti, ki jih sam zavrača, nima pravice nanje opominjati tistega, ki jih je že priznal. Če kdo lahko od kristjana kaj zahteva, je to samo kristjan.” Naj bo v premislek.
In glede celibata rečem samo to, da je z njim zelo podobno kot s krščanskim zakonom - brez oči vere, ki vidijo preko samo človeškega, torej končnega in nepopolnega, obzorja, ne eno in ne drugo ni razumljivo. Se pa spomnim, da je Dušan Jakomin enkrat lani o celibatu pisal. Morda bi ti predlagal Aljoša, da vsaj delno to objaviš. Je bilo dobro napisano.
Vse reforme, ki jih danes predlagajo "napredni" so enostavno neka prilagoditev duhu časa, protestantizacija.
Cerkev pa ni neumna in se zaveda kako stanje je pri protestantih in anglikancih.
Pa saj ravno zaradi liberalizacije anglikanizma ti ljudje bežijo v naročje katoliške Matercerkve. A si res mislite, da anglikanci, ki prestopajo želijo, da RKC postane neka slaba kopija cerkev, ki se prilagajajo duhu sedanjega časa??? Vklopite možgane.
Objavite komentar