Objave
V zraku in v medijih je nova zgodba: ukinitev porodnišnic. Predstavljeni so različni strokovni ali politični pogledi, ki utemeljujejo krčenje zdravstvenih storitev, vox populi pa glasno vztraja pri tem, naj število obstoječih bolnišnic/porodnišnic ostane nespremenjeno. O tem ali naj ostane vseh 14 ali ne, pravzaprav niti nimam mnenja in na tem področju puščam glas tistim, ki so bolj kompetentni.Odpira pa se mi dilema, zakaj varčevati ravno na zdravju državljank in državljanov in zakaj ne (še) kje drugje? Kako to, da vedno krčijo pri najmanjših in nemočnih (v tem primeru celo otrocih in nosečnicah) in redko ali skoraj nikoli pri velikih in močnih? Kot vzporedna misel se mi postavlja vprašanje, kako to, da ne racionalizirajo ministrstev. O tem, da bi združili in skrčili nekaj ministrstev, govorijo že dolgo časa, vendar v praksi ni ne duha ne sluha.
V kriznih časih se mi zdi, da je krčenje zdravstva lahko nevarno, ker se je tekom zgodovine večkrat pokazalo, da gospodarska in finančna negotovost prinašajo tudi več tveganj na zdravstvenem področju. Ljudje ki so pod večjim stresom in imajo nižje prihodke, si ne morejo privoščiti varčevanja, krčijo izdatke za osebno in kolektivno varnost, zato so posledično bolj izpostavljeni številnim tveganjem. Država bi morala ravno v času krize gledati daljnosežno in skrbeti za visoko kakovost zdravstvene oskrbe.
Na drugih področjih bi lahko privarčevali bolje in učinkoviteje kot na zdravstvenem, vendar v ozadju javnega zdravstva se skriva veliko novih tržnih lukenj. Na področjih kjer je država šibka ali celo odsotna prevzamejo v svoje roke zadeve posamezniki, ki za to niso poklicani in niti plačani (za razliko od države). In tukaj je začetek organiziranega kriminala, ki mu popularno rečemo mafija.
3 komentarji:
Meni se zdi, da imamo tukaj dilemo med centralizacijo in decentralizacijo. Ali imamo bolnišnice, policijske postaje, pošte, itd., samo v večjih krajih, ali jih imamo tudi v manjših, ali gradimo velike centre, ali imamo manjša središča.
Mogoče bi kdo trdil, da je Slovenija že tako dobro povezana, da lahko imamo nekaj večjih centrov, ki bodo glede na majhnost slovenskega prebivalstva zagotavljali najvišjo kvaliteto dela in bodo imeli vse na enem kraju. Drugi bo trdil, da je za razvoj manjših krajev in kvaliteto življenja tam, da se razvijajo vsi kotički države, bolje, da je vse lepo razvejano, torej, da je porodnišnica tudi v Brežicah in policijska uprava v Slovenj Gradcu. In zakaj potem ne bi imeli kakšnega ministrstva tudi v Celju ali Kranju.
Glede zdravstva pa se popolnoma strinjam s tabo.
@ Jin: Država ukinja tisto, kar bi morala ohranjati: svojo kapilarno prisotnost na terenu. Tako krčenje je slabo, ker oddaljuje državne institucije od ljudi in jih še bolj tlači v politiko. Da, podobno zgodba je s policijsko postajo v SG. Primanjkuje nam denarja in to prinaša našo državo v krč, ki se ne bo sprostil kar tako, z menjavo vlade ali kakšno reformo.
Ena od dilem je tudi centralizacija in se absolutno strinjam s tabo, da bi kakšno ministrstvo preselili drugam. Recimo - bi predlagal - tak razpored: za turizem v Portorož, za promet v Koper, za kmetijstvo v Mursko Soboto ali Ptuj, za okolje in prostor v Kranj, za obrambo v Maribor ipd.
Ma, sam trenutno delujem v Tolminu, ki je sredi t.i. 'Posočja'. Po vojni ni bilo prav veliko denarja, se je pa gradilo nov center - Novo Gorico, pa tudi Koper pravzaprav. Na različne načine so ljudi "spodbujali", da je treba zlasti v ti dve mesti... Sposobnih ljudi je ostalo morda le za vzorec. V tem času so se na veliko gradile avtoceste, nekdo pa je pozabil na kake druge ceste. Da ne govorimo, kako se je s koncem Italije končalo tudi vlaganje v železniško infrastrukturo... Zdravstvo je dober pokazatelj vsega tega. Za naše kraje drži tako, da je bil center vedno v Gorici, ampak nekdanja prestolnica naše dežele še zdaleč ni delala vse tiste škoda, kakršno (govorim poosebljeno) povzroča že veliko desetletij njen nadomestek Nova Gorica.
Objavite komentar