Objave
Danes praznujemo obisk treh modrih novorojenemu Jezusu v jaslicah. Obisk treh modrih (ali treh kraljev) imenujemo tudi Gospodovo razodetje oz. epifanija. Razodetje pomeni razkritje in odkritje novega. Odkritje v tem primeru je Bog, ki postane človek; Kristus je novost v našem življenju in evangelij je razodetje Božjega delovanja v svetu. Jezus se ne razodeva na skrivnostne ali težko razumljive načine, ampak izbira zelo preproste in nam dostopne poti. Nam najbližja je prilika o svatbi v Kani, ko spremeni vodo v vino. Tukaj gre za razodetje njegove Božje narave, saj samo Bog - Stvarnik lahko poseže v fizikalne zakonitosti narave in spremeni njen tek. V Kani Jezus izbere zelo človeško metodo, da jo lahko vsi razumemo.
Trije modri (najbrž jih je bilo precej več, ampak ohranimo tradicijo) so bili vajeni gledati nebesna znamenja, meriti stvarnost z natančnostjo in opazovati naravo preko strogih kriterijev. Za njih je Bog izbral razodetje preko zvezde, ki je "stimulirala" njihovo radovednost in jih je vodila do jaslic.
Trije kralji imajo veliko za povedati tudi sodobnemu človeku, ki tako (slepo) zaupa v znanost in tehnološki razvoj, tako malo svojih čustvom in naravnim talentom. Odpraviti se za zvezdo pomeni zaupati čustvom svojo znanstveno pot. Iskanje odgovorov na znanstvena vprašanja ni le tehnološki proces, ampak je tudi pot osebnega zorenja, radovednosti in vedoželjnosti.
V našem življenju je vsak dan polno zvezd vodnic, ki nas usmerjajo in nekam vodijo, le zaupati moramo, da je pot ravno tako pomembna (ali celo še bolj) kot cilj sam. Iskanje ki ga predstavljajo trije modri iz vzhoda je raziskovanje neodkritega in čeprav jih to pripelje na "teološko" področje, se ne prepustijo predsodkom. Tukaj gre za dialog med kulturo in znanjem, med vero in razumom, ki se zdi, da sta si tako oddaljena.
Kultura in občutek za lepoto sta začetek znanstvenega iskanja in vera povezana z razumom nam pomaga, da presežemo polje vidnega in izmerljivega. Človek je v različnih življenjskih okoliščinah postavljen v okolje, ki mu je tuje in od njega terja nenehne prilagoditve ali spremembe. Samo s pomočjo tehnike so dosežki skromni koraki, ki ne izboljšajo življenja. K številkam in formulam moramo dodati tudi duha, ki je odprt za vse tisto, kar je lepo in pristno.
Prav taki smo lahko tudi mi, ki sledimo zvedi in iščemo odgovore. Če v svoje življenje in delo spustimo znanost in kulturo, vero in razum, lahko postanemo zvezda, ki ni nikoli dolgočasna, ampak spodbuja domišljijo.
Kristjani smo lahko pričevalci Božjega posega v svet, če se trudimo uresničevati veselo novico, ki iz jaslic prehaja v svet.
Trije modri (najbrž jih je bilo precej več, ampak ohranimo tradicijo) so bili vajeni gledati nebesna znamenja, meriti stvarnost z natančnostjo in opazovati naravo preko strogih kriterijev. Za njih je Bog izbral razodetje preko zvezde, ki je "stimulirala" njihovo radovednost in jih je vodila do jaslic.
Trije kralji imajo veliko za povedati tudi sodobnemu človeku, ki tako (slepo) zaupa v znanost in tehnološki razvoj, tako malo svojih čustvom in naravnim talentom. Odpraviti se za zvezdo pomeni zaupati čustvom svojo znanstveno pot. Iskanje odgovorov na znanstvena vprašanja ni le tehnološki proces, ampak je tudi pot osebnega zorenja, radovednosti in vedoželjnosti.
V našem življenju je vsak dan polno zvezd vodnic, ki nas usmerjajo in nekam vodijo, le zaupati moramo, da je pot ravno tako pomembna (ali celo še bolj) kot cilj sam. Iskanje ki ga predstavljajo trije modri iz vzhoda je raziskovanje neodkritega in čeprav jih to pripelje na "teološko" področje, se ne prepustijo predsodkom. Tukaj gre za dialog med kulturo in znanjem, med vero in razumom, ki se zdi, da sta si tako oddaljena.
Kultura in občutek za lepoto sta začetek znanstvenega iskanja in vera povezana z razumom nam pomaga, da presežemo polje vidnega in izmerljivega. Človek je v različnih življenjskih okoliščinah postavljen v okolje, ki mu je tuje in od njega terja nenehne prilagoditve ali spremembe. Samo s pomočjo tehnike so dosežki skromni koraki, ki ne izboljšajo življenja. K številkam in formulam moramo dodati tudi duha, ki je odprt za vse tisto, kar je lepo in pristno.
Prav taki smo lahko tudi mi, ki sledimo zvedi in iščemo odgovore. Če v svoje življenje in delo spustimo znanost in kulturo, vero in razum, lahko postanemo zvezda, ki ni nikoli dolgočasna, ampak spodbuja domišljijo.
Kristjani smo lahko pričevalci Božjega posega v svet, če se trudimo uresničevati veselo novico, ki iz jaslic prehaja v svet.
3 komentarji:
Odlično razmišljanje. Kaj meniš,bi ga lahko objavil na naši farni spletni strani? Seveda, s tvojim podpisom. Da bi ga objavil le del in dodal "več na tej povezavi" in povezal na tvoj blog.
Vse dobro.
Vsi potrebujemo zvezde vodnice!
:-)
Ja, lepo razmišljanje... Sam sem (nisem objavil) ljudem malo povedal, da Mt ne govori ne o številu 3, ne da so bili kralji ipd. To je potem, kot praviš, napravila tradicija. Ta se je sklicevala na apokrifne spise, kot še v mnogih drugih primerih, zaradi Giottove slike pa je nastala še tradicija zvezde repatice. Vsekakor je pomembno pri tej zadevi to - mislim, da si lepo zaobjel - da nas preveliko ukvarjanje s protagonisti (modrimi) ne bi speljalo proč od cilja našega in njihovega romanja. Modri so nam zgled pravih vernikov, kakor mnogi drugi 'manjši učenci'. Lepa se mizdi Levinasova primerjava med Odisejo in Svetim pismom: Odisej se je vračal nazaj v stare navade, gotovost domačega ognjišča, nasprotno pa so biblični junaki vse to pustili in se podali v neznano, brez vsakršne gotovosti. To velja tudi za modre.
Objavite komentar