Revolucija desetletja

Sklenili smo zanimivo in gosto desetletje, ki ga je nedvomno najbolj zaznamovala finančna in gospodarska kriza. Čeprav gre za »glasno« dogajanje, ki polni naše medije, še zdaleč ni edina pomembna sprememba, ki se je zgodila v tem času. Od prelomnega prehoda v novo tisočletje leta 2000 do 2010 se je zgodila tiha, skoraj neopazna, a pomembna revolucija. Revolucija (medsebojnega) komuniciranja.

Prva vidnejša etapa v tem »komunikacijskem« preobratu je bil razmah mobilnih telefonov, ki so se spremenili iz prestižnega izdelka v nujno potrebno napravo našega vsakdanjega življenja. Med uporabniki bolj ali manj dovršenih telefonov najdemo populacijo, ki gre od osnovnošolskih otrok do devetdesetletnikov. Z napredovanjem tehnologije in zahtevami uporabnikov so se spremenili iz telefonov v žepne računalnike, ki omogočajo branje časopisov in plačevanje položnic ali priročne fotoaparate, ki posnamejo vsak trenutek našega življenja.

Razvoj komuniciranja se je zgodil tudi na spletu, spoznali smo vseprisotni in skoraj že vsemogočni Facebook ter številna druga socialna omrežja. Facebook je postal za mnoge ljudi drugi svet oz. drugo življenje, kjer se odvija pomemben del njihovega družabnega življenja. Danes šteje preko petsto milijonov uporabnikov po celem svetu in kot kaže bo zaznamoval naše življenje tudi v prihodnosti.

Nakazal sem samo dva pomembna komunikacijska momenta, ki sta se zgodila v minulih desetih letih in danes pomembno vplivajo na naše življenje. Opremljeni smo s tehnologijo, ki nas pelje v drugačno dojemanje družbe, medsebojnih odnosov in kulture komuniciranja. Ali smo na vse to tudi pripravljeni?

Mislim, da številne možnosti ki so nam dane, predstavljajo veliko prednost za celotno družbo. Zavedati pa se moramo tudi velike odgovornosti, ki jo s tem nosimo. Z le nekaj kliki lahko stopimo v stik s celim svetom. Razmah možnosti terja kakovostni preskok v kulturi komuniciranja, sicer lahko zapademo v komunikacijsko barbarstvo. Ali se nahajamo v krču medosebne komunikacije? Ali smo dorasli ponujenim tehnološkim in komunikacijskim možnostim? Poglejmo komentarje na spletnih portalih časopisov, socialna omrežja ali bloge. Prostor za izražanje je zelo odmerjen, dolgih zapisov nihče ne bere, zato izbiramo (pre)kratke sestavke. Misel krčimo na jedro in s tem izgubljamo moč argumentov, zato pogosto v medijih opazimo agresivnost in netolerantnost. V Italiji so najbolj brane in iskane novice o političnih spremljevalkah, v slovenskem medijskem prostoru pa se zdi, da prevladuje klima slabe volje in brezupa.

Preobrat v komuniciranju ne sme ostati brez kulturnega preobrata, ki zajema tudi spremembo srčne kulture. Čeprav se dogajajo hude stvari, nesreče ali vidimo samo slabe novice, smo kot posamezniki in družba dolžni, da širimo pozitivne zglede, lepe novice in upanje. Dane so nam na razpolago nove možnosti, da spregovorimo o dobrem in damo drugim razloge upanja.

Prvi korak je dialog. Komunikacija je vez med ljudmi, zato z dialogom lahko širimo obzorja in iz opazovalcev postanemo akterji. Odsotnost pravega družbenega dialoga prinaša negotovost, ki je strah pred prihodnostjo. Taka drža nam odjema nujno potrebno (za)upanje v boljšo in varnejšo prihodnost, ki jo lahko dosežemo s trudom, poštenim delom, družbeno angažiranostjo, močjo argumentov in medsebojno solidarnostjo. To je test naše kulture in našega napredka, s tem se bomo razlikovali od »komunikacijskih barbarov«.

Finančna in gospodarska kriza je pokazala, kako močno smo priklenjeni na denar in materialne dobrine. S tehnološkim preskokom ki se je zgodil v zadnjem desetletju smo spregledali potrebo do kulture v komunikaciji in medsebojnega spoštovanja. Naša prihodnost in preživetje sta odvisna od sposobnosti, ali si bomo prizadevali za pračivnost in pozornost do drugega ter znali vključiti v svoje poglede tudi nasprotna mnenja. Novo desetletje bo prineslo še več novosti, komunikacijskih izzivov in možnosti za dobro. 

Objavljeno v januarski številki mesečnika Naš vestnik.