Benedikt XVI. proti celibatu

V naslovu ni napake, ker papež je res izrazil svoje nasprotovanje celibatu. Enainštirideset let od tega v pisni obliki. Benedikt XVI. konzervativen? Ne, ampak liberalen in napreden teolog 20. stoletja. To je morda prava podoba sedanjega papeža, ki ga dojemamo kot konzervativnega in »nazadnjaškega«. Zadnja odkritja kažejo – morda je bolje, če rečem, da potrjujejo – da gre za liberalnega in naprednega papeža, ki postopoma in počasi uvaja tihe spremembe v življenje Cerkve.

Prva mini revolucija njegovega pontifikata v tej smeri je gotovo sprejem anglikancev – tudi poročenih – v občestvo Katoliške Cerkve, druge pa se še pripravljajo. Tiho a vztrajno se izboljšujejo odnosi s pravoslavnimi Cerkvami, sporni redovi (beri Kristusovi legionarji) pa »se očiščujejo«.

Papež Benedikt XVI. ni »show-man«, ki bi polnil trge ali plesal z Indijanci, ker se zaveda, da Cerkev bo preživela samo če bo skupnost pričevalcev. In očitno ga je to gnalo, ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so-podpisal pismo o ukinitvi celibata, ki ga je skupaj z osmimi uglednimi teologi naslovil na Nemško škofovsko konferenco.

V pismu mladi teologi pozivajo škofe, naj premislijo o smiselnosti celibata, saj opažajo, da duhovniki vedno manj upoštevajo pokorščino, število duhovnih poklicev upada, verniki in duhovniki zapuščajo Cerkev ter število res pristnih duhovnikov je vedno nižje. Opozorili so, da je Cerkev izgubila stik s sodobno družbo in najbrž bo stanje v prihodnje še težje.

Nemški škofje na pismo niso odgovorili in verjetno ga tudi niso poslali naprej, v Vatikan, ampak so ga zaprli v arhiv. Danes so se regensburški teologi odločili, da z vsebino pisma (in podpisniki) seznanijo tudi širšo javnost.

Na besedilo lahko gledamo kot na predrzno in nepremišljeno potezo mladih teologov, vendar več kot očitno je, da so zelo jasno uvideli stanje klera in Cerkve prihodnjih desetletji. Njihove napovedi so se v veliki meri uresničile in danes opažamo, kako je Cerkev v Evropi (in celotnem zahodnem svetu) zabredla v »duhovno zimo«.

Težko trdimo, da če bi ukinili celibat bi bilo z vernostjo in Cerkvijo kaj bistveno drugače, saj tako špekuliranje nima argumentov, toda dejstvo je, da so opozorila prihajala dovolj zgodaj.

Nedavno odkrito pismo kaže, da je Benedikt XVI. še enkrat razmišljal v pravi smeri; spontano vprašanje, ki se pri vsem tem porodi pa je: zakaj ne pokaže sedaj več »politične« volje za spremembe? Zakaj ni do sedaj vsaj nakazal možnosti sprememb? In končno, zakaj (še) ni kot papež odprl resne debate o tem?

Pričakujem, da bodo v prihodnjih dneh iz Vatikana vse zanikali ali pometli pod preprogo nekakšnih argumentov in zadevo zaprli. Dejstvo pa je, da oseba, ki danes zaseda mesto apostola Petra, nekoč mislila ravno v tej smeri. Mnogim ljudem na pomembnih položajih v Cerkvi je jasno, da je problem celibata eno od akutnih vprašanj Cerkve, ki s svoboščinami post-moderne družbe ne more dolgo ostati brez odgovora.

The Holy Crash - Drago učenje na napakah

Od svetega poloma do pikrih komentarjev je pot lahko zelo dolga. Ali zelo kratka. Mislim, da je novica o (pre)velikem cerkvenem dolgu še bolj razburila malo podalpsko republiko kot stečaj Vegrada, Preventa, Mure in še kakšne druge firme.

Ko se morala in denar prepletata na pozlačenih prižnicah se lahko besede iz okrasa evangeliju hitro spremenijo v dvorezen nož. Vsekakor gre za težko in resno situacijo, ki bo izvabila še marsikatero grenko in neprijetno besedo. Zaenkrat vam priporočam, da prisluhnete komentarju Alena Salihovića na Radiu Ognjišče. Težko se ne bi strinjal s povedanim ...

P!nk "Fuckin' perfect"

V toku misli prejšnje objave dodajam "pikantno" in zanimivo pesem in mislim, da bi bilo prav, če bi postala hit med mladimi. Ne se ustavit pri jeziku, ampak poglejte vsebino pesmi. Morda so določeni prizori zelo kruti, vendar ideologija "popolnosti", ki vlada med nami, uničuje življenja mnogim, ki idealov ne dosegajo.


Fuckin’ Perfect BMF
Uploaded by BlakMusicFirst. - Watch more music videos, in HD!

Nihilizem med mladimi

Med našimi mladimi, v šolskih klopeh, v naši družbi, v diskotekah ali modnih revijah se skriva neopazen in tih gost. Njegova prisotnost vznemirja številne mlade, odrasli pa ga pogosto ne opazijo ali preprosto ne želijo videti. Med nami prebiva nihilizem, ki je ideologija zanikanja, niča in brezciljnosti.

Knjiga italijanskega filozofa Umberta Galimbertija L'ospite inquietante (Vznemirljivi gost) predstavlja izhodišče za debato na mnoga vprašanja o mladih in za mlade. Pogosto se nahajajo v težkih situacijah, pred pomembnimi odločitvami in težkimi vprašanji na katera ne najdejo logičnega odgovora. Zakaj se mladi zatekajo v omamo oglušujoče glasbe, pravočasno ne končujejo šolanja, živijo kakor bitja brez življenja? Zakaj nimajo nobenih interesov? Zakaj se med njimi širijo ekstremni vedenjski vzorci, ki jih pogosto peljejo naravnost v smrt? Zakaj so tako drugačni od prejšnjih generacij?

Galimberti odpira ta vprašanja in nanje tudi – brez odvečnega sramu – odgovarja. V našo družbo se je pretihotapil (vznemirljiv) gost, ki uničuje našo mladino in na dolgi rok celotno družbo.

V svetiščih sodobne družbe, kot so diskoteke in nakupovalni centri, mladi použivajo sami sebe in svoje življenje ter se ne zavedajo, da jim življenje beži med prsti. Učitelji ali starši so na njihove potrebe pogosto gluhi in slepi, odraščajoča mladina pa vpije in nam pošilja jasne signale, da nekaj ni v redu. Kaj ni OK? Recimo to, da so še vedno občutljivi na lepoto narave, glasbe in poezije, vendar niso sposobni tega ponotranjit niti ponoviti. Njihova čustva so otopela in vstopajo v življenje polno odgovornosti brez varnega »zatočišča«, ki bi moralo biti njihovo srce. Predajajo se komercialnim užitkom, ki jim obljubljajo veselje, dajejo pa trenutno srečo, ki zelo hitro mine.

Nihilizem je mladim vzel veselje do življenja ter vnesel strah pred prihodnostjo, ki se v njihovih očeh kaže kot gomila pretežkih vprašanj in negotovosti. Namesto da bi v najlepših letih razvijali svoje talente in iskali lepoto ter se pripravljali na prihodnost, se ovijajo v strah in hladno tehnicistično alternativno življenje.

Tehnika je prevzela mlade, ker v njihovih očeh so vrednote propadle, saj brez prihodnosti jih niti ne potrebujejo. In tako, če nimamo smisla, se zatekamo samo še v območje aparatov, ki se iz pripomočkov spreminjajo v oltarje, guruje ali vsevede stroje na katerih gradimo svoje življenje.

Lahko odpravimo nihilizem? Lahko. Nagnati ga moramo na glas in skozi glavna vrata, zato da bodo lahko mladi zaživeli svojo mladost. Tukaj pa morajo stopiti skupaj državne ustanove, družina, šola in celotna družba, da povedo mladim, kako so dragoceni in brez njih ne bo prihodnosti. Morda bodo začeli živeti vrednote, iskati svoje talente in verjeti, da prihodnost ima smisel.

Knjigo vsekakor priporočam v branje ne samo šolnikom, pedagogom ali staršem, ampak tudi tistim, ki jih moti vedenje mladih in ne razumejo, zakaj se tako obnašajo. Morda bodo po tem razumeli, zakaj toliko samomorov, alkoholizma in zapravljenih življenj. Knjiga je prevedena tudi v slovenščino.

--------
Podatki o knjigi:
Avtor: Umberto Galimberti
Naslov: L'ospite inquietante
Založba: Feltrinelli, Serie Bianca
Strani: 180
Cena: 12 € (v slovenščini pri založbi Modrijan 25,50) 

The Holy Crash

V branje prilagam članek iz italijanskega časopisa L'Espresso, ki ekskluzivno razkriva dogajanje v financah družb Zvon Ena in Zvon Dva. Članek prilagam v angleškem jeziku, italijanski tekst (Toh, la Chiesa ha fatto crac) pa je dostopen na tej povezavi. Pisanje novinarja E. Fittipaldija je dovolj jasno, da ne potrebuje dodatnih komentarjev. Lahko pa vsak izrazi svoje mnenje v komentarjih.

 

 * * *

 

From porn TV to optical cables: Slovenia's Maribor diocese makes bad investments and loses nearly a billion euros. Here is the secret dossier that makes the pope tremble (21 gennaio 2011)

There's a small diocese that's troubled pope Benedict XVI's sleep over the past few weeks. A church that holds a secret that could ruin the Vatican. This time we're not dealing with the American or the Irish curiae involved in the paedophile priest scandals. Or with the Italian clergy involved in the legal investigations of the "clique" headed by Angelo Balducci and on the alleged Vatican Bank recycling discovered by Bankitalia. The basilica that distresses Joseph Ratzinger and his right-hand men, Tarcisio Bertone above all, is that of Maribor, a small city in northern Slovenia famous for hosting a World Cup slalom race.

The city now risks notoriety as well for one of the most devastating financial disasters in the history of the Church: the arcidiocese , beyond pasturing the souls of some 100,000 believers, in recent years has launched itself into investments that were rash to say the least. Call it the incompetence of the bishop (recently removed), call it the world economic crisis along with a few cases of bad luck; the fact is that the little church and the companies it controls were able to accumulate a mind-boggling 800 million euro debt. A bottomless pit that nobody at present is able to fill. The red ink is equal to 2% of Slovenia's total GDP and, by way of comparison, is three times the income registered for the Vatican's latest balance sheet. Default is therefore highly probable, and will have few precedents in the history of the Holy See. Pillars are crumbling in Rome and in Ljubljana: the liability weighs on various banks, including Unicredit, and on some 30,000 Slovenian investors. But how was it possible for a tiny archdiocese to accumulate twenty years of multinational-level debts?

"L'Espresso" has consulted reserved documents and spoken with authoritative Slovenian sources, who define the situation as simply "catastrophic". We'll take one thing at a time, beginning with the end. Ever since St. Peter's became aware of the enormity of the disaster created by the financial derring-do of bishop Franc Kramberger. The discovery was made almost by chance, when at the end of 2007 a channel controlled by the Slovenian Church began transmitting porn programs. Pandemonium breaks out in the local papers. In Rome they're worried as well, because during the same period Maribor's bishop sends a strange request to the Vatican, asking for authorization to take out two loans for 5 million euros each.

The competent hierarchies begin to smell smoke and request details from the apostolic nuncio in Slovenia. The Pope's ambassador intuits that behind the porn films diffused by the priests' TV to beat the competition there's more; whispers start to circulate about liabilities in the millions and insane investments. Monsignor Mauro Piacenza, secretary of the Congregation for the clergy at the time, requests more detailed information from the diocese. First regarding the T-2 comunications firm that controls its TV, and then on all accounts and various holdings controlled by the diocese. Months later , omissive and incomprehensible answers come in: Piacenza informs Bertone and the pope decides to send a trusted inspector to Maribor for a closer look at the papers. Gianluca Piredda, budget expert , arrives in Slovenia at the beginning of 2010 as an "apostolic visitor." It doesn't take him long to understand that the archdiocese's failure is of Biblical proportions. His conclusions were sent in a report to Rome last October.

Today "L'Espresso" is able to reveal its content. The little church has bitten off more than it can chew, creating an economic empire that's now on its knees. The adventure began in the early 1990s, when the Maribor diocese establishes the Krek bank (within a decade it becomes No. 10 in the country; in 2002 it's sold) and a business firm , the Gospodarstvo Rast. After a few years, two investment holdings and various business enterprises spring up: Zvon 1 e la Zvon 2, in turn controlled by Rast. The companies buy real estate, other joint-stock companies , make mortgages with banks from which they take out loans for tens of millions, decide to invest not only in holding companies and consolidated firms , but also in technological sectors such as optical fibres and telecommunication. The Zvon 1 holding alone has «long-term investments equal to 416 milioni euros» one reads in the fact-finding report, «and off balance-sheet debts of 524 million. » Nothing went as foreseen: «There is the real possibility," concludes the secret dossier, «that all of the companies indicated are on their way to bankruptcy. The consequences will be heavy.».

Among various investments of the Slovena church there's everything: 94 million for shares in the Abanka bank; 72 million for the Hellos company, specialized in building materials; 13 million in the Krek management company; 18,8 in Petrol (energy , gas and oil); another 22 in the mysterious Cinkarna, whose core business is the production and distribution of «titanium dioxide pigments.»

There are also foreign companies, in Croatia, such as Sole Orto, which was sent 20 million euros. The «most critical investment», one reads, is precisely that in T-2 (totaling 120 million all told) a company that defines itself on the web without modesty as "The Future." It's controlled almost entirely by two ecclesiastic holdings, and its activities are focused on telephony, Internet and TV diffused to clients through a specially constructed optical fibre network. "The Future", however, will never arrive: between costs for financing and completion of the network another 200 million euro are needed , while short-term debts are nine times higher than currrent business. KPMG consulting, who made an expert appraisal for the Vatican, estimates that over 70% of the capital invested is lost: the value assessed in June 2010 ranges between 24,6 and 28,6 millon euros. Chicken feed.

«And at this time», explains the Pope's technician, «no one is interested in the acquisition of the T-2 that would offer a higher price.». As in a domino game, the crash could move precisely from here: in September 2010 competitor Telekom Slovenija presented request for bankruptcy filing for T-2, its banking assets were frozen, and on January 2, 2011 the Maribor court ascertained the state of insolvency. The company of the Slovenian church now has 30 days to present a restructuring plan. It will be difficult to save T-2, and at that point a miracle will be needed to save Zvon 1 as well. . In a chain reaction, the survival of sister Zvon 2 (participated by the market for about 35%, divided between some 30,000 small savers) is hanging by a thread: debts off the balance-sheet in this case exceed 189 million euros.

If the two holdings fail, the group leader Gospodarstvo Rast will go down with them. The situation is dramatic and has gigantified over the years, but Ratzinger and his circle only learned of it - according to sources of the Holy See - a few months ago. Piacenza and Bertone, after studying the report, jumped on the chair and tried to identify those responsible for the huge crash. The first head to roll was that of the bishop, substituted by monsignor Turnsek. Co-author in the catastrophe was discovered as the director of economic administration of the Maribor Church, businessman Mirko Krasovec, diocese economist since 1985. «I firmly believe that , in brotherly spirit and with reciprocal assistance, our good faith will help us overcome this trial as well.» wrote Kravosec to the Vatican in a report before being torpedoed. We don't know whether prayers will save the Slovenian church, but it's certain that Krasovec's missive eloquently describes the incompetence of the Slovenian clergy and their collaborators. To expand the «pastoral activity» and the «humanitarian and charitable activities » and to open «new educational institutions » extravagantly funded operations have been ingenuously and imprudently pursued.

Operations that continued for years without the Vatican's being the wiser: it was only at the end of 2007 that was permission requested to take out two loans. «And yet the Holy See, for every operation over one million euros must give written authorization», reason Vatican sources. The economist, in the letter, returns to his senses: «I didn't know that approval was necessary... He thought that limits were for individual loans, not for the cumulative debit, and that those limits were to be considered only for the diocese and not for the companies that owned or were associated with it». The Vatican's defensive line, and Bertone's in particular, will cling to lack of respect for the rules: without an OK from Rome, all operations of the Slovenian diocese - says the Vatican - are to be considered legally irregular.

To all intents and purposes, the 30 ,000 investors, the banks and the other creditors cannot even the score with the Papal State: contracts with the Maribor church will be considered waste paper. We don't know what the bankruptcy court will decide. It's certain that anyone who invested in the companies of the Slovenian clergy is at maximum risk. Especially the small savers.

But also important institutions: for the creation of the digital TV involved in the porn scandal, the Nova Ljubljanska Banka, Slovenia's leading bank , which also has branches in Italy, has loaned about 85 million euros for the creation of the digital TV involved in the porn scandal, while other banks are liable for tens of millions. The church of Maribor could also lose nearly all of its properties and goods given in guaranty: if the Raiffeisen Banka , to concede three loans, obtained stock, the termination of some rents of offices owned by the clergy , land and apartments, Unicredit loaned the little church 11,2 million , and as security received - over and above shares in the Zvon 1 holding - a mortgage on the stupendous 13th century monastery of Studenice and a musical organs workshop. Who knows if , after a crash like this, the Vatican will decide to change its tune with more stringent controls on bishops and priests who fancy themselves latter-day JP Morgans.

Revolucija desetletja

Sklenili smo zanimivo in gosto desetletje, ki ga je nedvomno najbolj zaznamovala finančna in gospodarska kriza. Čeprav gre za »glasno« dogajanje, ki polni naše medije, še zdaleč ni edina pomembna sprememba, ki se je zgodila v tem času. Od prelomnega prehoda v novo tisočletje leta 2000 do 2010 se je zgodila tiha, skoraj neopazna, a pomembna revolucija. Revolucija (medsebojnega) komuniciranja.

Prva vidnejša etapa v tem »komunikacijskem« preobratu je bil razmah mobilnih telefonov, ki so se spremenili iz prestižnega izdelka v nujno potrebno napravo našega vsakdanjega življenja. Med uporabniki bolj ali manj dovršenih telefonov najdemo populacijo, ki gre od osnovnošolskih otrok do devetdesetletnikov. Z napredovanjem tehnologije in zahtevami uporabnikov so se spremenili iz telefonov v žepne računalnike, ki omogočajo branje časopisov in plačevanje položnic ali priročne fotoaparate, ki posnamejo vsak trenutek našega življenja.

Razvoj komuniciranja se je zgodil tudi na spletu, spoznali smo vseprisotni in skoraj že vsemogočni Facebook ter številna druga socialna omrežja. Facebook je postal za mnoge ljudi drugi svet oz. drugo življenje, kjer se odvija pomemben del njihovega družabnega življenja. Danes šteje preko petsto milijonov uporabnikov po celem svetu in kot kaže bo zaznamoval naše življenje tudi v prihodnosti.

Nakazal sem samo dva pomembna komunikacijska momenta, ki sta se zgodila v minulih desetih letih in danes pomembno vplivajo na naše življenje. Opremljeni smo s tehnologijo, ki nas pelje v drugačno dojemanje družbe, medsebojnih odnosov in kulture komuniciranja. Ali smo na vse to tudi pripravljeni?

Mislim, da številne možnosti ki so nam dane, predstavljajo veliko prednost za celotno družbo. Zavedati pa se moramo tudi velike odgovornosti, ki jo s tem nosimo. Z le nekaj kliki lahko stopimo v stik s celim svetom. Razmah možnosti terja kakovostni preskok v kulturi komuniciranja, sicer lahko zapademo v komunikacijsko barbarstvo. Ali se nahajamo v krču medosebne komunikacije? Ali smo dorasli ponujenim tehnološkim in komunikacijskim možnostim? Poglejmo komentarje na spletnih portalih časopisov, socialna omrežja ali bloge. Prostor za izražanje je zelo odmerjen, dolgih zapisov nihče ne bere, zato izbiramo (pre)kratke sestavke. Misel krčimo na jedro in s tem izgubljamo moč argumentov, zato pogosto v medijih opazimo agresivnost in netolerantnost. V Italiji so najbolj brane in iskane novice o političnih spremljevalkah, v slovenskem medijskem prostoru pa se zdi, da prevladuje klima slabe volje in brezupa.

Preobrat v komuniciranju ne sme ostati brez kulturnega preobrata, ki zajema tudi spremembo srčne kulture. Čeprav se dogajajo hude stvari, nesreče ali vidimo samo slabe novice, smo kot posamezniki in družba dolžni, da širimo pozitivne zglede, lepe novice in upanje. Dane so nam na razpolago nove možnosti, da spregovorimo o dobrem in damo drugim razloge upanja.

Prvi korak je dialog. Komunikacija je vez med ljudmi, zato z dialogom lahko širimo obzorja in iz opazovalcev postanemo akterji. Odsotnost pravega družbenega dialoga prinaša negotovost, ki je strah pred prihodnostjo. Taka drža nam odjema nujno potrebno (za)upanje v boljšo in varnejšo prihodnost, ki jo lahko dosežemo s trudom, poštenim delom, družbeno angažiranostjo, močjo argumentov in medsebojno solidarnostjo. To je test naše kulture in našega napredka, s tem se bomo razlikovali od »komunikacijskih barbarov«.

Finančna in gospodarska kriza je pokazala, kako močno smo priklenjeni na denar in materialne dobrine. S tehnološkim preskokom ki se je zgodil v zadnjem desetletju smo spregledali potrebo do kulture v komunikaciji in medsebojnega spoštovanja. Naša prihodnost in preživetje sta odvisna od sposobnosti, ali si bomo prizadevali za pračivnost in pozornost do drugega ter znali vključiti v svoje poglede tudi nasprotna mnenja. Novo desetletje bo prineslo še več novosti, komunikacijskih izzivov in možnosti za dobro. 

Objavljeno v januarski številki mesečnika Naš vestnik.

Življenje kot praznik ali akcija

Danes razmišljam o jaslicah. Ne, nič ni narobe, ampak danes sem jih pospravil in sem se z mislimi ustavil pri temu tihemu pričevalcu najlepšega časa v letu.

Jaslice pogosto postavljajo aktivni katoličani, t.i. oddaljeni ali anonimni verniki, tudi neverujoči ... in ta mahast okrasek – skupaj z božičnim dreveščkom – tvori zaokroženo praznično celoto. Prazniki so mimo, komunalci po mestih pospravljajo še zadnje lučke, bolj ali manj polne denarnice pa nas vračajo v »real life«. In tudi mi se vračamo v realno življenje obveznosti in odgovornosti. Kljub temu, da praznične simbole pospravimo, nekje to praznovanje ostane, skoraj bi lahko rekel, da ne mine nikoli: v trgovinah.

Nakupovalni centri so fenomen potrošnje in porabe, ki nas silijo, da nenehno nekaj kupujemo. Četudi smo dovolj »prisebni«, da ne vzamemo denarnice iz žepa in ne zapravljamo denarja, pustimo v trgovinah veliko časa. Ob koncu norih božičnih nakupov so se že začele razprodaje, kmalu bo Valentinovo in seveda osmi marec; potem pridejo na vrsto velika noč, prvomajski pikniki in je že čas zapovedanih poletnih počitnic. Ali se vam ne zdi, da zapadamo iz ene nakupovalne sezone v drugo? Ne pridemo k sapi, ko nas že na vsakem vogalu akcije in popusti nenehno vabijo, da trošimo, porabimo, imamo ...

In kaj imamo? Nič. Na koncu ugotovimo, da kupujemo tisto kar nam vsilijo oglasi in nam zmanjka denarja za tisto, kar resnično potrebujemo. Naj se popravim ... bolj kot denarja nam zmanjka energije in časa za tisto, kar res potrebujemo. To pa so odnosi, kultura, umetnost, mir, počitek in tišina.

Prazniki nas pripeljejo v neko časovno okolje, ko presekamo z vsakdanom in nas pripeljejo k drugačnim vsebinam. Nekaj sprememb lahko naštejem tako: družimo se z ljudmi, ki ne tvorijo našega delavnega okolja, počnemo stvari, ki so nam bolj ali manj všeč, nismo vezani na urnike in obveznosti ter pojavi se pesem, ki zbuja vedno nova čustva in spomine.

Psihološka moč praznovanja je izredno pomembna, saj nas običaji »spravijo« okrog mize in zberejo kot eno skupnost. Začutimo, da smo povezani z drugimi in člani neke ožje skupnosti, začutimo tudi, da nas nekdo pričakuje in tako se minljivost časa poveže z nečim presežnim. V krščanstvu najdemo vsebinsko razlago »presežnega« v odnosu človeka z Bogom oz. povežemo svoje življenje in delo, ki sta sicer podvržena minljivosti, z neskončnostjo. To nas pomiri (no, naj bi), da z nami ni vsega konec in nekaj je še »potem«.

Če iz praznika izključimo tradicijo in stare družinske običaje, ostanemo s formo, zunanjostjo, ki je sicer lahko imenitna, vendar je brez prave vsebine. Taki prazniki (pre)hitro minejo in na koncu smo še bolj utrujeni, naveličani in slabe volje kakor prej. Nakupovalni centri so pomembna referenca, da lahko obložimo praznične mize, vendar v nas ne »uresničijo« praznika.

Naše življenje se lahko giblje med popusti, akcijami in točkami zvestobe, ki jih ni nikoli dovolj, ali med priložnostmi za medsebojno druženje in prijateljskimi vezmi, ki ostanejo. 

Krčenje zdravstva je tveganje za našo prihodnost

V zraku in v medijih je nova zgodba: ukinitev porodnišnic. Predstavljeni so različni strokovni ali politični pogledi, ki utemeljujejo krčenje zdravstvenih storitev, vox populi pa glasno vztraja pri tem, naj število obstoječih bolnišnic/porodnišnic ostane nespremenjeno. O tem ali naj ostane vseh 14 ali ne, pravzaprav niti nimam mnenja in na tem področju puščam glas tistim, ki so bolj kompetentni.

Odpira pa se mi dilema, zakaj varčevati ravno na zdravju državljank in državljanov in zakaj ne (še) kje drugje? Kako to, da vedno krčijo pri najmanjših in nemočnih (v tem primeru celo otrocih in nosečnicah) in redko ali skoraj nikoli pri velikih in močnih? Kot vzporedna misel se mi postavlja vprašanje, kako to, da ne racionalizirajo ministrstev. O tem, da bi združili in skrčili nekaj ministrstev, govorijo že dolgo časa, vendar v praksi ni ne duha ne sluha.

V kriznih časih se mi zdi, da je krčenje zdravstva lahko nevarno, ker se je tekom zgodovine večkrat pokazalo, da gospodarska in finančna negotovost prinašajo tudi več tveganj na zdravstvenem področju. Ljudje ki so pod večjim stresom in imajo nižje prihodke, si ne morejo privoščiti varčevanja, krčijo izdatke za osebno in kolektivno varnost, zato so posledično bolj izpostavljeni številnim tveganjem. Država bi morala ravno v času krize gledati daljnosežno in skrbeti za visoko kakovost zdravstvene oskrbe.

Na drugih področjih bi lahko privarčevali bolje in učinkoviteje kot na zdravstvenem, vendar v ozadju javnega zdravstva se skriva veliko novih tržnih lukenj. Na področjih kjer je država šibka ali celo odsotna prevzamejo v svoje roke zadeve posamezniki, ki za to niso poklicani in niti plačani (za razliko od države). In tukaj je začetek organiziranega kriminala, ki mu popularno rečemo mafija.

V družbenem prepadu je prostor za (novega) liderja

V sredini devetdesetih je bilo v Italiji razburkano zgodovinsko obdobje, saj so se politične sile konfrontirale na drugačni ravni. Vladavina mogočnega Andreottija je doživljala svoj zaton in tudi njegova (že) VII. vlada se je upogibala pod težo afer in finančnih škandalov, mafijske družine pa so odsotnost velikega vodja porabile za medsebojne obračune.

Opazovanje tega časa iz današnje perspektive nam daje vtis, da so na Apeninskem polotoku živeli v neki dobi mračnjaštva in zaostalosti, medtem ko smo mi odhajali iz Jugoslavije in korakali proti Evropi. Andreotti je bil kljub vsem hibam in grehom eden močnejših liderjev in državnikov v Italiji. Pod njegovo vladavino je povojna Italija prešla v klub G7 in razvojno močno napredovala. Kaj več o njem (in posebno o njegovem že skoraj legendarnem arhivu) si lahko preberete na spletu. Branja gotovo ne bo zmanjkalo.

Postavilo se mi niz vprašanj: ali pri nas imamo tudi lik državnika, ki je močno zaznamoval neko prehodno obdobje? Ali lahko identificiramo osebo, ki je pri nas bolj kot druge na legalen in ilegalen način zaznamovala našo državo? Politične stranke v teh dneh polnijo časopise s klavzurami, konvencijami, resetiranji in predlogi za novo pomlad. Dejstvo je, da ljudje postajajo vedno bolj siti obljub in vedno bolj lačni pravičnosti. Nevarno.

Družbeno ozračje je zdrsnilo v brezup in mnogi ne zaupajo več niti političnim strukturam niti državnim ustanovam. S samostojnostjo ne vemo kaj bi počeli, ker želimo v čas, ko je bilo vse "brezplačno", ko so bili vsi enaki (?) in ko je šlo vse v najlepšem redu. Ljudje ne vidijo več prihodnosti, ker jim manjkajo materialni razlogi za to.

Tukaj se odpira vrzel zaupanja, ki postaja čedalje bolj globoka. Ljudstvo je zelo nezadovoljno tako z levimi kot z desnimi politiki in želijo, da bi nekje skočil iz nule gospod Robin Hood, da bo vzel bogatim in dal ubogim. Biti mora pravičen, prijazen, ne povezan s preteklostjo a vseeno dober poznavalec naše zgodovine. Če je možno, naj bo brez napak. Ali smo Slovenci res tako zahtevni do sebe in drugih, da ne vidimo celote, ampak samo negativne elemente? Ali zmoremo poiskati med našo populacijo osebo, ki ji bomo zaupali in sprejeli njegovo/njeno vodilno vlogo?

Andreottijev odhod je Italijo pahnil v val terorizma, notranjih kriz in "Berlusconizacije." Danes lahko opazujemo, kam jih je pripeljal zelo priljubljeni, vedno nasmejani in mladosten milanski podjetnik. Ujel je dobo nezadovoljstva kot tržno nišo in dal ljudem tisto, kar so želeli in ne tisto, kar so resnično potrebovali.

Med Slovenci se dogajajo družbeni prepadi, ki povzročajo razdore. Prepadi so najpogosteje zgodovinske ali ideološke narave, ne manjkajo se tudi kulturni ali narodnostni.

Imamo zelo lepo naravo, ki nam lahko omogoči dobre tržne priložnosti in močno turistično panogo. Čas zapravljamo za prepire namesto, da bi koristno porabili svoje talente za skupni blagor. Če si bomo prizadevali za skupno dobro in napredek, bomo obrnili moč kapitala v korist vseh, sicer pa se bo kapital obrnil v korist posameznikov in našo škodo. 

p.s. Zelo svetujem ogled filma Il Divo – La spettacolare vita di Giulio Andreotti 

 

Stroški v decembru

Minil je najbolj potraten in veseli mesec v letu. December in božič sta v znamenju daril, bogatih kulinaričnih receptov in daril. Poleg dobrot, pod katerimi so se šibile mnoge slovenske mize, je bil za mnoge tudi mesec (pre)velikih stroškov in potrošnje.

Na MMT je cel december potekala anketa o tem, koliko so bralci porabili za darila. Oddanih je bilo 29 glasov, največ jih je izbralo možnost "do 100 eur". Dva glasova pa sta šla k opciji "krepko več kot 500 eur".

Ali je taka (o)cena realna? Koliko ste vi zapravili v decembru za obdarovanje? Gledate na ceno, ko kupujete darila za najdražje? Ali je december tudi za vas finančno "nori"?

Povejte svoje mnenje, oddajte svoj komentar tukaj ali na Facebook profilu MMT.

Znamenja in pričevalci

Danes praznujemo obisk treh modrih novorojenemu Jezusu v jaslicah.

 

Obisk treh modrih (ali treh kraljev) imenujemo tudi Gospodovo razodetje oz. epifanija. Razodetje pomeni razkritje in odkritje novega. Odkritje v tem primeru je Bog, ki postane človek; Kristus je novost v našem življenju in evangelij je razodetje Božjega delovanja v svetu. Jezus se ne razodeva na skrivnostne ali težko razumljive načine, ampak izbira zelo preproste in nam dostopne poti. Nam najbližja je prilika o svatbi v Kani, ko spremeni vodo v vino. Tukaj gre za razodetje njegove Božje narave, saj samo Bog - Stvarnik lahko poseže v fizikalne zakonitosti narave in spremeni njen tek. V Kani Jezus izbere zelo človeško metodo, da jo lahko vsi razumemo.

Trije modri (najbrž jih je bilo precej več, ampak ohranimo tradicijo) so bili vajeni gledati nebesna znamenja, meriti stvarnost z natančnostjo in opazovati naravo preko strogih kriterijev. Za njih je Bog izbral razodetje preko zvezde, ki je "stimulirala" njihovo radovednost in jih je vodila do jaslic.

Trije kralji imajo veliko za povedati tudi sodobnemu človeku, ki tako (slepo) zaupa v znanost in tehnološki razvoj, tako malo svojih čustvom in naravnim talentom. Odpraviti se za zvezdo pomeni zaupati čustvom svojo znanstveno pot. Iskanje odgovorov na znanstvena vprašanja ni le tehnološki proces, ampak je tudi pot osebnega zorenja, radovednosti in vedoželjnosti.

V našem življenju je vsak dan polno zvezd vodnic, ki nas usmerjajo in nekam vodijo, le zaupati moramo, da je pot ravno tako pomembna (ali celo še bolj) kot cilj sam. Iskanje ki ga predstavljajo trije modri iz vzhoda je raziskovanje neodkritega in čeprav jih to pripelje na "teološko" področje, se ne prepustijo predsodkom. Tukaj gre za dialog med kulturo in znanjem, med vero in razumom, ki se zdi, da sta si tako oddaljena.

Kultura in občutek za lepoto sta začetek znanstvenega iskanja in vera povezana z razumom nam pomaga, da presežemo polje vidnega in izmerljivega. Človek je v različnih življenjskih okoliščinah postavljen v okolje, ki mu je tuje in od njega terja nenehne prilagoditve ali spremembe. Samo s pomočjo tehnike so dosežki skromni koraki, ki ne izboljšajo življenja. K številkam in formulam moramo dodati tudi duha, ki je odprt za vse tisto, kar je lepo in pristno.

Prav taki smo lahko tudi mi, ki sledimo zvedi in iščemo odgovore. Če v svoje življenje in delo spustimo znanost in kulturo, vero in razum, lahko postanemo zvezda, ki ni nikoli dolgočasna, ampak spodbuja domišljijo.

Kristjani smo lahko pričevalci Božjega posega v svet, če se trudimo uresničevati veselo novico, ki iz jaslic prehaja v svet.

"A je tvoj blog zamrl?"

Blog ni zamrl, le trgovec je potreboval malo (miselnih) počitnic. V času med božičem in novim letom sem se odločil, da si bom vzel malo pavze in namesto produkcije besed sem imel produkcijo misli. Razmislil sem, kaj se je v zadnjem letu tukaj zgodilo, kaj ponuditi v letu 2011 in kam peljat to spletno stran. Običajno so taki povzetki v vseh medijih bralcem dostopni, vendar tukaj je bila izjema.

Ugotovil sem, da se je okrog te tržnice ustvaril pravi krožek zvestih in rednih bralcev, ki to tudi ponosno izpričujejo. Blog ki je nastal med dolgočasnim predavanjem na faksu in me spremlja že tretje leto, privablja vedno več bralk in bralcev; mnogo je takih, ki mu sledijo redno, zato sem hvaležen vsakemu, ki obišče to spletno stran, prispeva svoj komentar in spodbuja debato.

Bralci in komentatorji ste motor novosti, zato skrbim – kolikor mi čas dopušča – da je blog živ in čimbolj zanimiv.

Leto 2011 bo za MMT v znamenju nekaterih novosti. Nekaj jih je še samo na ravni ideje, druge so že v teku. Prva pa je že tukaj. Prvo objavo v novem letu 2011 začenjamo s prvo novostjo: Mala miselna tržnica je dobila svojo »uradno« spletno stran stran tudi na Facebooku. Tukaj si jo lahko ogledate in sledite novostim MMT tudi na tem spletnem omrežju. Spletna stran ali profil na FB-ju je taka kot jo imajo razni izdelki, estradniki, živila, pijače ...

Blog je spletni dnevnik, ki potrebuje vedno nove povezave in interaktivne možnosti. Spletna tehnologija se spreminja zelo hitro in internet ne prenese statičnosti, zato bom skušal v tem letu peljati blog novostim naproti.