torek, 25. januar 2011

Nihilizem med mladimi

Med našimi mladimi, v šolskih klopeh, v naši družbi, v diskotekah ali modnih revijah se skriva neopazen in tih gost. Njegova prisotnost vznemirja številne mlade, odrasli pa ga pogosto ne opazijo ali preprosto ne želijo videti. Med nami prebiva nihilizem, ki je ideologija zanikanja, niča in brezciljnosti.

Knjiga italijanskega filozofa Umberta Galimbertija L'ospite inquietante (Vznemirljivi gost) predstavlja izhodišče za debato na mnoga vprašanja o mladih in za mlade. Pogosto se nahajajo v težkih situacijah, pred pomembnimi odločitvami in težkimi vprašanji na katera ne najdejo logičnega odgovora. Zakaj se mladi zatekajo v omamo oglušujoče glasbe, pravočasno ne končujejo šolanja, živijo kakor bitja brez življenja? Zakaj nimajo nobenih interesov? Zakaj se med njimi širijo ekstremni vedenjski vzorci, ki jih pogosto peljejo naravnost v smrt? Zakaj so tako drugačni od prejšnjih generacij?

Galimberti odpira ta vprašanja in nanje tudi – brez odvečnega sramu – odgovarja. V našo družbo se je pretihotapil (vznemirljiv) gost, ki uničuje našo mladino in na dolgi rok celotno družbo.

V svetiščih sodobne družbe, kot so diskoteke in nakupovalni centri, mladi použivajo sami sebe in svoje življenje ter se ne zavedajo, da jim življenje beži med prsti. Učitelji ali starši so na njihove potrebe pogosto gluhi in slepi, odraščajoča mladina pa vpije in nam pošilja jasne signale, da nekaj ni v redu. Kaj ni OK? Recimo to, da so še vedno občutljivi na lepoto narave, glasbe in poezije, vendar niso sposobni tega ponotranjit niti ponoviti. Njihova čustva so otopela in vstopajo v življenje polno odgovornosti brez varnega »zatočišča«, ki bi moralo biti njihovo srce. Predajajo se komercialnim užitkom, ki jim obljubljajo veselje, dajejo pa trenutno srečo, ki zelo hitro mine.

Nihilizem je mladim vzel veselje do življenja ter vnesel strah pred prihodnostjo, ki se v njihovih očeh kaže kot gomila pretežkih vprašanj in negotovosti. Namesto da bi v najlepših letih razvijali svoje talente in iskali lepoto ter se pripravljali na prihodnost, se ovijajo v strah in hladno tehnicistično alternativno življenje.

Tehnika je prevzela mlade, ker v njihovih očeh so vrednote propadle, saj brez prihodnosti jih niti ne potrebujejo. In tako, če nimamo smisla, se zatekamo samo še v območje aparatov, ki se iz pripomočkov spreminjajo v oltarje, guruje ali vsevede stroje na katerih gradimo svoje življenje.

Lahko odpravimo nihilizem? Lahko. Nagnati ga moramo na glas in skozi glavna vrata, zato da bodo lahko mladi zaživeli svojo mladost. Tukaj pa morajo stopiti skupaj državne ustanove, družina, šola in celotna družba, da povedo mladim, kako so dragoceni in brez njih ne bo prihodnosti. Morda bodo začeli živeti vrednote, iskati svoje talente in verjeti, da prihodnost ima smisel.

Knjigo vsekakor priporočam v branje ne samo šolnikom, pedagogom ali staršem, ampak tudi tistim, ki jih moti vedenje mladih in ne razumejo, zakaj se tako obnašajo. Morda bodo po tem razumeli, zakaj toliko samomorov, alkoholizma in zapravljenih življenj. Knjiga je prevedena tudi v slovenščino.

--------
Podatki o knjigi:
Avtor: Umberto Galimberti
Naslov: L'ospite inquietante
Založba: Feltrinelli, Serie Bianca
Strani: 180
Cena: 12 € (v slovenščini pri založbi Modrijan 25,50) 


4 komentarji:

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Kot analiza je knjiga v redu, sicer pa nekih strašnih odgovorov na vprašanja, ki jih je odprl, ne daje - knjigo namreč obravnavamo na Škofijskem odboru za mlade. Analiza pa je zelo natančna in obširna, išče vzroke in vzvode, kar bi pri knjigi pohvalil. Mi (v odboru) ugotavljamo, da ima krščanstvo, na katerega Galimberti ne računa - bilo naj bi preživelo, odgovore na ta vprašanja. Težava je v tem, da še nismo razumeli, kakšen velikanski preobrat se je zgodil v zahodni družbi in nismo še naredili prehoda na Cerkev 2. vatikanskega koncila. Pa ne v smislu, da je prej bilo vse slabo - ne, dobro se vedno ohranja, ampak se tudi novo dodaja: et-et. So zadeve, ki preidejo. Knjiga pa ima to napako, da je italijanska v slabem pomenu besede - ni sistematična. Veliko je razpredanja, ponavljanja - zlasti potem v drugi polovici knjige. Tudi jezik je kar preveč 'filozofski'. Dobro je, da so jo prevedli v slovenščino, a bi morala biti cenejša - seveda sem si jo kupil v originalu, ker je veliko cenejša, pa še prevod ni najboljši.

Morali bi še na cerkveni strani dočakati kakšno knjigo, ki obdeluje podobno problemsko področje, a se to ne bo zgodilo, kakor se tudi z 'La sindrome lolita' ni zgodilo. Sem jim jo zrihtal, so rekli, da bi jo bilo fajn prevest, potem pa nič. Knjižni trg pa zasičujejo z veliko odpadnega materiala - bi se dalo naštet, če bi šli po katalogih.

Hvala za zapis.

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Pa 'vznemirljivi' tu ni dober prevod, je boljši 'grozljivi', morda bi bil primeren še 'zastrašujoč'.

ana kos pravi ...

Mene je zelo nagovoril intervju z avtorjem, kopijo sem objavila pri sebi na blogu: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=142279
Tudi odzivi bralcev so bili zanimivi.

Vse dobro!

Aljoša pravi ...

@ Andrej: knjiga ni sistematična ker ne gre za samostojno študijo, ampak za povečano zbirko člankov, ki jih je avtor objavljal v časopisu Repubblica. Pa tudi moj zapis ni najbolj sistematičen, ker sem pisal po spominu, knjigo pa prebral na začetku decembra. :) Da, potrebovali bi tudi nekaj, kar bi "dišalo po kadilu", ampak običajno te knjige se hitro prelevijo v nekakšne katekizme ali pratike in potem zaudarjajo po zakristijski plesni. Sindrome lolita ... he he he, če jo prevedejo, bom prvi v vrsti, da jo dobim. Bojim se, da ne premoremo (še) toliko miselne širine. Bo treba še malo polente pojest :)

Izbral sem namenoma besedo vznemirljiv, ker v ospredju ni groza kot občutek tesnobe, ki bi sprožila nekakšno obrambno reakcijo, ampak vznemirjenje, preplah, ki pa ne prinese rezultatov. Tako je z našo družbo: veliko dima in nič ognja.

@ Ana: verjamem, da ti na to vprašanje gledaš precej drugače. Moj pristop je teoretičen in iz distance lahko zapišeš kar hočeš ... tvoj pogled pa je pogled matere in tukaj postane zadeva resna.