Ostale so "odprte" še slike iz koncentracijskega taborišča v Dachauu. Ko sem prebiral zgodovinsko literaturo te zvrsti, sem si težko predstavljal, kako je lahko zgledalo življenje v taborišču. Mislim, da sem razumel, da z ideologijami, vojno in človekovimi pravicami se ni za igrat. In da je tak način življenja zelo krut.
Italijanski avtor Primo Levi je s svojo knjigo Se questo e' un uomo opisal na slikovit način mučenja, ki so jih dnevno prestajali interniranci. Drugi del pripovedi dopolnjuje s knjigo La tregua, ki opisuje pot iz taborišča v rodno Italijo - preko Sibirije. Ko sem v srednji šoli gledal gledališko predstavo znamenitega Dnevnika Anne Frank, se mi je zdelo, da sem potopljen v dogajanje in zgodovinski čas. Moč gledališča. Obisk taborišča pa se ne da opisati.
Slike so črno-bele, ker simbolika in trpljenje ne potrebujeta barv. Dodatnih opisov tudi ne.
Ni komentarjev:
Objavite komentar