Objave
Po štirinajstih letih je izšel nov prevod Svetega pisma, ki prinaša besedila Nove zaveze in Psalmov. Velik projekt je vodil, koordiniral in urejal akad. prof. Jože Krašovec, ki velja tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru za biblično avtoriteto.
Skupina prevajalcev je zajemala bibliciste, jezikoslovce, glasbenike ... in tako imamo danes obsežno delo, ki postavlja nov mejnik v naši zgodovini.
Več si lahko preberete na spletni strani Cerkve na Slovenskem ali prisluhnete oddaji na programu Ars Radia Slovenije.
In zakaj je bil potreben nov prevod? Del odgovora boste lahko poslušali v oddaji, sicer pa ga izpostavlja akad. dr. Jože Krašovec:
prevajanje in branje poteka v znamenju iskanja skladne celote v povezanosti objektivnih podatkov in izkušnje o presežnem pomenu. Tako se vključujemo v celotno ozadje nazorov, verovanja in vrednot, zakonov splošne logike in težnje k sintezi, ki pomirja naš razum in naše srce.
Doc. dr. Maksimilijan Matjaž pa je v svojem prispevku na Teološki fakulteti ob predstavitvi novega prevoda izpostavil:
Na podlagi vseh dosedanjih izkušenj smo se pri novem prevodu trudili, da bi dosegli še večjo skladnost prevoda z izvirnim besedilom glede na slog, literarne figure in retoriko izvirnega besedila. Pri tem pa smo močneje upoštevali dobre in uveljavljene rešitve starejših prevodov, tako patrističnih kot slovenskih. Velika skrb je veljala natančnemu prevajanju vseh izrazov ter poenotenju besedišča in stalnih besednih zvez, da bi se na ta način čim bolj približali izvirni misli in slogu. Pri težje razumljivih mestih smo upoštevali pomen sobesedila in tekstno-kritične različice.
Zdi se, da je nov prevod namenjen samo študijskim namenom, vendar Sveto pismo je napisano tako, da nagovarja vse ljudi v vseh življenjskih okoliščinah. Tudi neuke, tudi preproste in neizobražene. Sveto pismo se mi zdi privlačno, ker v zgodbah, prizorih, dogodkih ... je človekova omejenost dopolnjena z Božjo presežnostjo in zagotovilom upanja.
5 komentarjev:
Ta prevod ima manj 'študijski' jezik, po drugi strani pa je res bolj namenjen študiju, ker ima več komentarjev, kar je spet zelo v redu. Lepa osvežitev in po standardnem prevodu, ki je bil naravnan bolj ekumenskom, je zdaj to bolj katoliško naravnan prevod, tako imenovana Jeruzalemska biblija. Kar seveda ne pomeni, da ni tudi za ostale krščanske veje. Precej so si tudi pomagali z rešitvami iz starejših prevodov.
Vse to je res, ampak v nekaterih segmentih je malo pre "ozek". Nov prevod se lepo bere, uporablja bolj mehek jezik, vendar določeni prehodi so res namenjeni samo katoliški Cerkvi. Ne razumem, zakaj se v podpoglavjih omenja Cerkev, kot družbo odrešenja. Mislim, da smo že pred nekaj desetletji rešili vprašanje, da ni samo Katoliška Cerkev "sredstvo" do zveličanja, ampak vsak človek bo dosegel zveličanje na sebi lasten način. In Sveto pismo nedvomno bi moralo biti/ostati tako univerzalno, da se lahko v njem istoveti prav vsak. Vztrajam, da: "da nagovarja vse ljudi v vseh življenjskih okoliščinah".
Zakaj se sveto pismo prevaja vsakih x-let? A stari prevodi niso dovolj dobri, ali b0olj prevajalci tekmujejo drug z drugim? Dejte, dejte ... jaz sicer berem rad sv. pismo, a vsako je slabše prevedeno, jezik težji, zoprnejši in premalo 'človeški'. Ni vse sintaksa, dragi prevajalci!
Si pa dobro to preštudiral :) Vsekakor se strinjam s temi ugotovitvami in mi je žal, da niso tega upoštevali. Škoda, ker so spet nekoliko zaostali, namesto da bi šli pol koraka pred ostalimi.
@ B: ker če ga ne bi prevajali vsakih x-let, bi danes še vedno brali: "LEtu ſo te buqui od tiga roiſtua Ieſuſa Criſtuſa, kir ie en ſyn Dauidou, tiga ſynu Abraama. ..." in ne "Rodovnik Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina". Preprosto ker se razvija vsakdanja govorica, se mora tudi biblični tekst.
@ Andrej: Ja, vzel sem si čas in nekaj delov NZ primerjal s prevodom SSP. Pa se nisem najbolj znašel, zato občutek razočaranja. Razočaranje tudi, ker v SP vtikati "Cerkev" in "zveličanje" ni najbolj modro. Ampak recimo, da je vse samo še stvar navade.
Objavite komentar