Objave
Danes namenjam nekaj pozornosti in prostora MMT razmišljanju in komentiranju uredniške politike časopisa Dnevnik, ki izhaja v Ljubljani. Časopis gotovo poznate, sicer pa si ga lahko na spletu ogledate. Že na prvi, laični, pogled bose opazili, da gre za bilten stranke LDS. Utemeljitev? V zloglasni aferi bulmastifov so dejstva (!) zelo minimalizirali, saj so jih prikazali, kot neljube dogodke lokalne kronike, ki se – bolj ali manj redno – dogajajo dnevno.
Druga točka, ki je ne gre spregledati, so fotografije notranje ministrice in predsednice LDS-a, ki so za vsako objavo posebej skrbno izbrane. Čeprav se uredniki in avtorji trudijo uravnavati pisanje, da bi bilo čimbolj svobodno, jih izda izbor fotografij. Z njimi prikazujejo več, kot napišejo v člankih.
Predsednica LDS doživi že drugo interpelacijo? Fotografije teh člankov jo prikazujejo trpečo, nedolžno in z rahlo sklonjeno glavo. Morda sedi osamljena na klopi pred parlamentarno dvorano ali si suši bridke solze … Zelo sugestivno.Predsednica LDS naj bi bila vpletena v zadevi bulmastifi? Nobenih njenih fotografij. Svoj obraz »ponudi« minister za kmetijstvo (!), ki je pri zadevi najbolj vpleten. Ali pa tudi ne.
Predsednica LDS naj bi kupovala draga oblačila? Fotografija kaže samo obraz. Preprosta pričeska, lahka ličila … skoraj podobna puščavskemu menihu.
Predsednica LDS in notranja ministrica kupuje drag vodni top za pol milijona evrov? Črna obleka, fotografirana od daleč … pa saj ne more biti ravno ona tako razsipna.
Predsednica LDS in notranja ministrica bi morala skrbeti za večjo prometno varnost? In čudovita fotografija gospe ministrice, ki se pripelje v službo na kolesu s košarico, čelado in popolnim nasmehom. Kako prikupno!
Seznam podobnih primerov je lahko še zelo dolg.
Moj namen ni reklama ali anti-reklama neki stranki (jutri se obesim na desne, obljubim), ampak pokazati, kako deluje eden izmed naših medijev. Nedvomno je izbor fotografij pomemben in preko njih dobi javnost – uporabniki oz. bralci – močnejše sporočilo, kakor preko besedila. S podobami lahko nek časopis, televizija ali spletna stran izraža dobrohotno naklonjenost, sovraštvo, jezo … posežejo tja, kjer smo najbolj ranljivi in nemočni: naša čustva.
Pri Dnevniku opazimo tudi izostreno politiko t.i. fishinga ali ribolova, ki predstavlja sledenje okusom bralcem, da jim ponujajo tisto, kar je največkrat klikano, brez oziranja na pomembne dogodke. Podoben način delovanja in urednikovanja imajo seveda vse komercialne televizije in tisti mediji, kjer igra kapital pomembno – in edino – vlogo.
Pri takem delovanju se vprašamo, ali je novica sploh še kaj vredna, ko pa ji vrednost dajejo oglasi ali komentarji uporabnikov in klikanje zdolgočasenih medmrežnih bralcev.
2 komentarja:
Si pa zadel v črno mnenje o časopisu Dnevnik. Dolgo, že vrabci čivkajo, da je trobilo LDS-a. Fotograije od Kresalke pa so tako zavajujoče v tem časopisu, da te glava zaboli.
V tem času afere o psih sem dobil tudi polno enih e-mailov v stilu rekla-kazala (Primer: Miss Doggy Queen? Kdo je ta!). Rajši sem jih brisal, ker sem imel delo z kidanjem snega, ne pa branje enih tračev od nje. No, pa še njen svetovalec je iz moje sosednje vasi, da dol padeš.
Čestitam ti za govor, ko si nas diplomante predstavljal na Tomaževi proslavi. Sedaj pa GREMO NAPREJ.
@ Lojze: Upam, da te v tvojih koncih ne napadejo kaki podivjani psi :) :)
Proslave so pač forma, enim veliko pomenijo ... bolj je slovesno po (dobro) opravljenem izpitu.
Objavite komentar