V centru Izole skoraj čisto nov park

Malo krajevne kronike. Brez tega ne gre. Na spletnem Mandraču berem, da je gospod župan v Izoli odprl "nov" park. Dejstvo, da se v centru mesta ohranjajo zelene površine, je pohvalno in vredno pozornosti. Prenovljen park mi je všeč, ker daje poudarek na drevesa in ostale rastline, ki ga krasijo in se v svoji raznolikosti spaja s celoto bližnjega drevoreda in sosednjih vrtov oz. zelenih površin (vrtec, policija ...). 

Ne morem mimo nekaterih dejstev, ki na to odprtje mečejo rahlo senco. Kar nekaj pomislekov zbuja dejstvo, da so pri izbiri imena sodelovali samo otroci ene osnovne šole, ko pa jih imamo v Izoli tri in verjetno bodo vsi otroci/mladosatniki v Izoli od tega parka "kaj imeli". Morda bi pri izboru imena sodelovali - vsaj na simbolični ravni - tudi otroci iz dveh vrtcev, ki se nahajajo v njegovi neposredni bližini in iz srednje gostinske in turistične šole.

Izbrano ime je seveda povezano s "pralno" tradicijo naših non, ki so se posluževale tamkajšnje vode kot tedanjega pralnega stroja. A "novi" park je le del te nekdanje "pralne četrti", saj še drugi del se nadaljuje čez cesto in je prav tako potreben prenove, ureditve in ovrednotenja. Da je park "nov" je bolj ali manj medijski dodatek k stvari, saj je že zelo star in so ga Izolani poznali od ... No, preuredili so ga z nekaterimi modernimi dodatki in tako je postal "nov".

Občutek imam, da so mnoge prenove, obnove in novosti v Izoli izpeljane brez celostne vizije mesta, brez zgodovinskega vrednotenja in poudarka na tradiciji. Ne gre toliko za "ah, kako je bilo nekoč ...", ampak za poudarek na dediščini, ki se je skozi stoletja uveljavila in prinesla temu sredozemskemu mestu svoj (prepoznavni) pečat. Brez "pravega stila" bomo - tako v Izoli kakor drugje - zapadli v nepremišljeno hlastanje po modernih linijah, ki prinašajo arhitektom velik zaslužek, ljudem pa slabo voljo.

Več si lahko preberete še: tukaj, tukaj, tukaj in tukaj.