Najhitrejša je tudi najslabša kava

Priprava in pitje kave sta obred. Obred ki se razlikuje od dežele do dežele, ki je povezan s praznoverjem, tradicijami, kulinaričnimi posebnostmi … toda po celem svetu ima skupnega to, da daje nek ritem dnevu posameznikom in družbi, ki ga verjetno le redka živila dajejo.

Spominjam se, ko sem kot otrok posedal bo mizi in so odrasli pili kavo. To je bila »njihova« pijača in čeprav je zelo mikavno dišala, je bila prepovedana. Toliko bolj zanimivo! Ko sem končno zrasel, sem lahko tudi sam kdaj pa kdaj z žličko srknil kavo iz mamine skodelice in … bila je odlična. Danes je pitje kave jutranja doza življenja, ki me spravi na normalne delovne obrate. Kdaj pa kdaj si tudi tekom dneva zbistrim um s kako kavo in tako čas mine hitreje.

Instant, filter, turška … najboljša je espresso z mlekom in malo sladkorja. O firmah in posameznih proizvajalcih bi lahko napisal dolgo ekspertizo, toda še vedno velja »de gustibus non est disputandum«. Najboljša kava privre iz nonine kafetiere, ki ji da posebno aromo in ohranja tisti vonj, ki ga mora imeti dobra kava.

Zakaj ta zgodovina kave, kavnih napitkov in osebni spomini? Priznati vam moram, da sem se v petek pregrešil zoper obreda pitja kave. Petki imajo svoj čar zaspanosti. Po kosilu sem hitel v pisarno in vreme je bilo sivkasto dolgočasno. Na Trubarjevi v Ljubljani sem se skoraj zaletel v tablo »coffe to go«. Vstopil sem in … vzel sem »coffe to go«.

Eleganten lonček … lesena palčka za jo pomešat (zelo ekološko) … kar dober okus … 1 € … 3 minute za jo popit … Drama! Začela se je prava drama in slab občutek vesti, ki mi je govorila, da sem se prodal ameriškemu načinu življenja. Počutil sem se kot kriminalec, veleizdajalec in zločinec, ki skruni kulturo Evrope, lastnega naroda in prednikov.

Morda se vam zdi vse to pretirano, toda več kot očitno je, da prehajamo v tak ritem življenja, ko ni več časa niti za kavo, ki je espresso … express. Najhitrejša možna. Kavo sem popil po poti – v treh minutah. Začel sem se zavedati, da tisti 1 €, tri minute, ekološka žlička … nimajo vrednosti, nimajo vsebine in nimajo pomena. Zakaj? Ker ni bilo obreda.

Zato sem odprl ta razmislek, ki se vam bo morda zdel pretiran in čuden, napihnjen ali nesmiseln. Dejstvo je, da ritem ki ga narekuje delovni dan gotovo ne predvideva časa za kave in kafetke, ampak če bomo hiteli in divjali, bomo spregledali lepoto narave in sveta, ki nas obdajata. Mnoge ustaljene navade, ki so postali mali obredi našega življenja, so spodrinjene s strani ameriških iznajdb in trendov. Čas postaja prodajno blago, ki ga ne merimo več z uro ampak z valutami in borznimi gibanji. Očitno niti najhitrejši možen način kuhanja kave ... ni več dovolj hiter.