Evropska duša: kultura

V začetku tega tedna sem dobil v dar dober CD (uradno rečeno zgoščenko), ki me je popeljala v drug svet. Svet stare glasbe, ki je nisem poznal in niti imel priložnosti spoznati. Do prijateljičinega darila sem bil sprva nezaupljiv, ker je tovrstna glasba nekako alternativna. Alternativna v tem pomenu, da je od nas časovno tako oddaljena, da je ne razumemo in zato »zveni čudno«. Ob poslušanju pa sem moral hitro popraviti svoje mnenje, ker je bilo »sounds good«!

Gre za zbirko trinajstih posnetkov letošnjega festivala SEVIQC Brežice 2009. SEVIQC Brežice (Semper viva quam creata), kakor navajajo organizatorji festivala »je eden od pomembnejših evropskih festivalov stare glasbe in eden najpomembnejši kulturnih dogodkov v Sloveniji. Je sinonim za staro glasbo. Samo najuglednejši izvajalci stare glasbe so povabljeni, da pripravijo koncerte, ki jih organizatorji postavljajo v najodličnejše prostore slovenske kulturne dediščine«.

Preko glasbenih del domačih in tujih avtorjev – pogosto le domnevnega izvora – so izvajalci priklicali k življenju glasbeno dušo Evrope. Si upam to trditi – čeprav sem glasbeno zelo neizobražen – ker je naš kontinent doživel neko skupno kulturno dobo, ki še danes tvori močen povezovalni element. Evropska kultura ni le neko lepilo, ampak je duša, ki si jo delimo vsi narodi po malo in nam prinaša skupni jezik, ko zmanjka govorjenih besed.

Glasba je bila povod za razmišljanje o melodijah ljudstev, ki so v preteklosti oblikovala naš prostor. Bach, Purcell, Trubar in Carolan so samo nekatera imena povezana z zgoščenko, ki jo zelo svetujem. Ne gre za reklamo, ampak za priporočilo.

Če nadaljujem svoje razmišljanje mislim, da se radi oziramo za tujimi deli in hkrati pozabimo, da je bilo ozemlje naše domovine pomembno evropsko križpotje. Veliki samostani, bogate knjižne zbirke, gradovi, sakralna dediščina, umetnost in glasbeno ustvarjanje … so samo nekateri, na hitro zapisani deli kulture, ki bi morala biti nenehen spomin o pomembni preteklosti. A le spomin je – pošteno povedano – premalo. Spomin se lahko prelevi v opomin, da lahko s sodobnimi sredstvi veliko lažje in bolje oblikujemo družbeno-kulturno življenje. Visoka stopnja tehnološkega razvoja nam lahko pomaga, da svoje besede, podobe, glasbo, inovacije … delimo z drugimi v najkrajšem možnem času. Mislim, da če bomo znali deliti med sabo kulturne drobtinice, ne bomo imeli težav deliti finančne pogače …