Objave
In začenjajo se množična romanja na pokopališča. Tudi letos bomo pustili na krajih pokopa naših dragih cela premoženja v obliki sveč, šopkov in bolj ali manj kičastih ikeban. Seveda je spominjanje pokojnih osnovna človeška potreba in starodavna dejavnost, ki jo nosimo v sebi že od pradavnine, vendar komercialne razsežnosti tega početja pogosto prerastejo v absurdnosti.
Slovenci smo, z 11 svečami letno na prebivalca, prvi na svetovni lestvici v potrošnji nagrobnih sveč. Spominjanje rajnih je v teh dneh iz duhovnega, molitvenega ali komemorativnega obredja prešlo v pravi biznis, ki cvetličarjem, trgovcem, mnogim duhovnikom in ostalim obrtnikom prinaša lepe zaslužke. Finančna plat je zadostna stimulacija, da se za trenutek ustavimo, premislimo in odločimo, kako bomo letos postopali. Ali so naša pokopališča kraj pietete in spomina ali trgovine?
Res je, da smo od otroštva s starši obiskovali grobove prednikov in nam je to prešlo v kri, obred spominjanja na mrtve »a la slovenska« pa postal modus vivendi prvih dni novembra, ampak racionalni argumenti bi morali prevladati.
Preden spremenimo grobove v cvetlične gomile, ki s svetlobno koreografijo pravih in baterijskih sveč spominjajo na ekspozituro kakega zabavišča iz Las Vegasa, pomislimo, ali to počnemo za svoje drage ali zase? Ali bo potrošnja dragim pokojnim kaj koristila? Krasimo grobove, da bo žlahta zelena od zavisti ali iz pristnega spomina na pokojne? Kolikokrat pa se jih spomnimo med letom?
6 komentarjev:
MEni je kar slabo nardilo,ko sem vidla štante s hrano in pijačo pred Ljubljanskimi žalami... Da ne omenjamo vseh stojnic s svečami in rožami. Jezusa prav razumem, zakaj je začel vse uničevat v templju... je tudi mene primlo, da bi to nardila... :)
Oh, verjemi, da je najboljša "kura" v teh dneh izogib pokopališč. Razumem pieteto, spomin, molitev ... ne pa komerciale. Najbolj pa sovražim svečke na baterijo. Raje pa si ne predstavljam, kako mora biti na Žalah ...
Boljše zate. Resno! Meni je kar slabo nardilo. Sem se letos vsem pokojnim sorodnikom v mislih že opravičila, ker se tokratnjega shoda ne bom udeležila. Bom šla raje čez 14. dni spet mal poklepetat z njimi.
Mi kar slabo nardi, ko se spomnim na vse une okrepčevalnice... in kar je hujše - ljudi v njih! Pa kej ljudje prou ne razmišljajo od kod izhaja tradicija?!Grwoza.
Odlično! Letos se je kampanja začela, nekaj ljudi nas je že takih, ki reduciramo predvsem sveče.
Sm včjrej opazu, da ratava unih baterijskih "sveč" počasi kar veliko, celo pobudo prevzemajo. Tle v Tolminu in na Kamnem je pa še zmjri precej priljubljena navada, da se daje v škatlo prispevke za maše za rajne - to se potem prešteje in se opravi tolko in tolko maš za naše rajne. Pa še dobro delo nrdijo ljudje, k podpirajo duhovnike z manj mašnimi nameni, katerim pošiljamo le-te. Nekateri so tudi zelo užaljeni, ko njihove gromozanske šope in ikebane izginejo z grobov, ker skrbnik presodi, da je preveč.
Aljoša,
sveče na baterije so zakon. Jest sem eno dal predelat tako, da je svetila kakor svetilnik.
To je tako romantično.
Objavite komentar