Objave
Bloganje ali pisanje spletnega dnevnika je postalo moj hobi čisto po naključju. Na faksu sem imel (ne)srečo poslušati nekaj obupno dolgočasnih profesorjev, ki od pedagoških prijemov niso slišali niti prve črke »p« od prve besede. Na predavanja sem jemal prenosnik in tako pod krinko, da si beležim predavanje, sem pripravljal prve objave. Dokončni udarec mi je zadal Andrej, saj je bil v bloganju bolj domač in me opogumil, da začnem tudi sam s tem. Danes pa sami vidite kje smo. Ponovno koristim priložnost, da se vsem vam zahvalim. Torej: Hvala vsem zvestim obiskovalkam in obiskovalcem MMT!In kaj sem se naučil v tem času? Kar nekaj, zato sem se odločil, da svoje izkušnje in opažanja zapišem ter delim z vami. Torej, o bloganju. Kar tako. Morda bo komu koristilo.
Rednost. Redno objavljanje pokaže, da je blog živ, da obstaja neka kontinuiteta in da je čez cel teden zanimiv za obiske. Dolge prekinitve ali navali objav odbijajo obiskovalce, ker dajejo vtis neresnosti.
Razpršenost in prisotnost na internetu. Razpršiti prisotnost se danes da opraviti na zelo dober način. Prvi korak je povezati blog s profilom na Facebookom, Twitterjem in drugimi socialnimi omrežji, ki zagotavljajo prisotnost na internetu in povezanost s poznanimi osebami. Bralniki RSS Feed pa to e-prisotnost dodatno okrepijo.
Kratkost in jedrnatost. Ena mojih hib je, da imam zelo dolge uvode, ker želim, da bi bralci res dobro vedeli za kaj se gre. In potem jih uspavam ... Klasična struktura: uvod+jedro+zaključek je tudi odlična formula, da so objave jasne in zanimive. Kratka objava je seveda bolj atraktivna od dolge in kratek naslov je bolj pomenljiv od dolgega. Hm, ta nasvet pa bi si lahko tudi sam večkrat prebral ...
Povezave in multimedija. K objavam dodajte povezave na druge strani, slike ali video posnetke. Poleg dinamizacije besedila so odlično dopolnilo k vsebini in pomagajo k boljši zbranosti bralca.
Botri. Če vas opazi kak »velikan bloganja«, ki služi kot e-boter, kot je Aleš ali morda celo Drugi svet, potem se bo obisk povečal in bo tok bralcev bolj reden. Ko ljudje opazijo vsebino, prepoznajo nek slog in imajo link pred sabo, ki jih opominja na blog ... potem ste na konju ...
Ok, to je v »službi števca« oz. Števila obiskovalcev. To seveda ni primaren cilj bloganja – no, mislim, da nihče ne piše samo zase, sicer ne bi objavljal na svetovni splet – vendar pripomore k evalvaciji lastnega dela in orientaciji za prihodnost.
Upam, da tej nasveti komu koristijo, sicer pa ima vsak svojo strategijo ... in skrivnosti.
4 komentarji:
Hvala za to objavo! Zadnje čase se dosti em zakaj pišem, kaj točno hočem pisat ipd. res hvala!
Pozdravljen Aljoša !
Hvala za svojo izpoved ob začetku Bloganja.
Tudi jaz sem začel na pobudo Andreja in še mateja ter ostalih, ki sva jih imela oba skupaj v Lj.
Mogoče sem v začetku nastajanja bil na svojem blogu pokvarjen in obrekljiv. Z leti pa sem sam spoznal kje se vidim, in tudi kaj želim sporočati ljudem. Sedaj imam stalne bralce Bloga. Lahko povem ok. 140 obiskovalcev iz celega sveta.
Zanimivo, da se mi oglašajo potomci Slovencev in Judov, ki so živeli v Sloveniji. Zanimajo se za našo zgodovino ali pa kje bi našli podatke o svojih prednikih.
Sedaj me je naprosila očetova sorodnica, ki dela na visokem položaju če bi zbral podatke o oltarjih v naših okoliških cerkvah. Spoznavam tako kam me sedaj nese pot tudi na svojih Blogih. Stalno iskanje in sporočanje bralcem Bloga.
Vse dobro ti želim Aljoša ob tvojem pisanju in sporočanju nam bralcem.
Oprosti, ker se nisem že dolgo oglasil. Pospravljamo na njivi in gozdu.
Lep pozdrav
... malenkost. Hvala za spremljanje in sodelovanje.
Tudi meni se zdi, da javno ne pišemo, če ne želimo komu drugemu povedati.
Jaz sem zelko vesela možnosti, da lahko javno povem, kar mislim, kar se mi zdi pomembno, včasih pa tudi iščem odgovore na svoja vprašanja in mi je zelo ljuba komunikacija z bralci - skupno odkrivanje.
Vse dobro želim!
Objavite komentar