Satelit v revščini

Corumba, 3. julij 2009

Ura je 16.13 po lokalnem času. Zaenkrat se nismo se nič "pretegnili" tako, da se počutim zelo dopustniško, kar malo preveč. Stanje je totalno drugačno kot na Madagaskarju, druga kultura ... se še privajam.

Nastanjeni smo v eni zelo lepi hiši zraven sirotišnice, tako da lahko vsak trenutek skočimo k otrokom. Vsak otrok ima svojo tragično življenjsko zgodbo in kar ne morem verjeti, kako grozne stvari se lahko dogajajo enemu nedolžnemu malemu bitjecu.

Do sedaj smo si ogledali ves teren, kjer bomo imeli oratorije in kjer bomo delali, danes smo se srečali tudi s patrom Ernestom Saksidom, ki bo letos dopolnil 90 let. Ampak ata ima se vedno dober smisel za humor :)

Otroci imajo šolo od 7.00 do 11.00, potem so dve uri prosti (tudi sicer se mesto ustavi med 11.00 in 13.00 uro) za kosilo in potem zopet nadaljujejo s šolo. Za popoldanske aktivnosti in varstvo pa imajo ustanovljene t.i. Projete, kjer se lahko otroci zadržujejo, da niso izpostavljeni ulici. Tam imajo dopolnilni pouk, razne delavnice ...

Mi smo nastanjeni v revnejšem predelu Corumbe ... pogled seže na mini bajtice, ki bolj kot na hiše spominjajo na en sekret, vendar pa ima vsaka taka hišica en ogromen satelitski krožnik. Ni denarja za posteljo, ampak TV mora bit. Ni ravno za razumet.

Vsepovsod lahko vidiš kup problemov. Ampak se počasi zavedam, da ne potrebuješ iti ravno na konec sveta, da odkriješ revščino. Če imaš odprte oči, jo lahko vidiš že pred domačo hišo, v lastni vasi. otroci so zlorabljeni in izkoriščeni tudi v Sloveniji. Kar je pomembno je to, da se najdejo ljudje, ki si ne zatiskajo oči pred tem, pač pa so pripravljeni pomagati ... preko izobraževanja, socialne ali materialne pomoči in predvsem dobre volje. Takih danes manjka. Opažam tudi, da je tukaj prostovoljstvo bolj razvito. Otroke že na popoldanskih aktivnostih spodbujajo k prostovoljnemu delu. Mi smo še daleč zadaj. Vsak samo pričakuje neko plačilo, ker sicer delo ni nič cenjeno. Jao, jao, kaka pamet.

Ok, toliko s terena.

Sabina