Objave
Najprej hvala vsem, za komentarje in spodbude. Ja, gnev in cinizem sta nekako notranje povezana ampak njuna pojavnost predstavlja fenomen zase. Kam naj dam to, če ne na blog!? V službi? Me zaprejo, izobčijo in skrivaj skurijo na grmadi … hec. Na ulici ali v trgovini? Hm, tistemu, kar uglajeno pravimo »ustanove za mentalno higieno«, so na vsakem koraku in nikoli prepolne, kakor naši zapori. Ostane blog. In vi, ki to berete. In jaz, ki to pišem. V bistvu, smo vsi malo "art".
Zadnje dni sem imel dolg odzivni čas, ker me na blogu skoraj ni bilo. Počitnice? Ne. So-pripravljam novo mašo v Grosupljem in sklepni del (zadnji mesec) zahteva koncentracijo, prisotnost na terenu, energijo, zbranost in hitro odzivnost. Nekaj sem še packal za diplomo ampak to poglavje sledi šele po 12. juliju. Vem, prej je šola potem ostalo ampak … ko odprem datoteko z diplomo … se hitro »porolam« do konca in potem jo tudi hitro zaprem.
Kaj novega? V zadnjih štirinajstih dneh sem potiho spremljal imenovanje novega škofa v Trstu. Obrobno škofijsko mesto, ki ne zbuja velikih apetitov med italijanskim klerom, je povzročilo, da je cel seznam kandidatov »ušel« tej službi. Doletelo je msgr. Crepaldija, dosedanjega tajnika Papeškega sveta Pravičnost in mir. Iskreno povedano, slednji je imel višje apetite (kak rdeč klobuk) ampak po končanem (so)pisanju nove okrožnice »Caritas in veritate« (za Božjo voljo, ne prevajajte naslova!!), so ga dodelili Trstu. Moje upanje je, da bo znal prisluhniti medkulturnim silam, ki tako globinsko zaznamujejo mesto in njegovo okolico. Lahko bi rekli, da gre za habsburški London – s patino zgodovine in sodobnimi potrebami.
Okrožnica Caritas in veritate. Od včeraj je na voljo v šestih jezikih a žal, v medijih skoraj spregledana. Zakaj? Ker ljudje potrebujemo ikone, mite, sanje … posebno v časih konzumističnega materializma. Govorim o pogrebu »kralja popa«, ki je zasenčil poplave, G8, okrožnico, 90.000 brezposelnih (o katerih nihče noče pisati), prazna skladišča Karitasa, pogreb v Viareggiu, Kitajska in še kaj.
Vsi tej dogodki so samo dogodki, ki ne morejo parirati s simbolom. Ikona. Tukaj se lahko ustavimo za trenutek. Smo res tako izropani, da potrebujemo ikone fizične metamorfoze kot vzornike? Kot vodnike? Morda jih, ker je tudi naše življenje nenehna metamorfoza – spreminjanje – stališč in idej. Smo iskalci – to drži – a brez istovetnosti ne bomo nikoli našli tistega, kar iščemo. In torej zakaj sitnarim? Sitnarim, ker so dogodki povezani z našimi sosedi, družinami in družbo večjega pomena, kakor neka ugasla zvezda na drugem koncu sveta. Ampak raje zasledujemo sanje … tudi take, ki nam jih ponujajo iz dežele, ki je ni. Neverland.
3 komentarji:
Izčrpne novice si nam dal. Vidi se, da imaš polno dela za pomoč na novi maši v Grosupljem, in hvala za novosti iz Trsta. Tukaj pri nas smo imeli tako hudo neurje, kot da se je narava razbesnela nad Idrijsko in okolico Žirov. Žal nam je ena gospa utonila. Šele pred eno uro sem prišel domov, ker smo popravljali cesto. Res smo majhni pred naravo. Grem spat, ker sem tako utrujen. Lahko noč.
Žal je vedno tako, da je naša pozornost pretkano speljana drugam. Res je sicer, da smo Micheala Jacksona mnogi nekoč občudovali, a je tudi res, da smo se z leti od njega distancirali. Morda drži izrek, da je umrl, kakor je živel.
Bomo videli, kakšen bo novi škof-nadškof (osebni naslov). Mislim pa, da bi se v območnem kleru (škofije Trst, Gorica, Videm) dalo najti primernega kandidata.
@ Andrej: Da, res je umrl kakor je živel. A dolgovi ostanejo! :) :)
V Trstu vlada posebno stanje med klerom in zato verjamem, da bo ta odločitev pokazala svoje prave obrise šele čez čas.
Objavite komentar