sobota, 18. julij 2009

Mrk in naj živi sveti oče

Na blogu je v teh dneh zavladal mrk. Se opravičujem. Verjetno ste bili tudi najzvestejši obiskovalci male tržnice po dopustih in imeli druge interese. Moja odsotnost se je zgodila zaradi nove maše v Grosupljem. Pri vsej dobri volji, nisem mogel napisati ničesar. Petek, sobota in nedelja minulega tedna so poglavje zase, saj jutranje vstajanje s soncem in spanje tik pred polnočjo pomenijo iztrošenost. Dnevi so bili polni usklajevanja dela, medsebojnih stikov in pogovorov. Izkušnja je bila zelo lepa. Med delom sem obudil spomine na minule tri nove maše … in na tisto ozračje, ki se ustvari okrog ceremonierja, primerljivo z mikroklimo kakega tropskega gozda.


Kakor je v tropskem gozdu moč videti najbolj čudne ptice in redke sorte živali, tako tudi na pripravah nove maše lahko marsikaj vidiš in doživiš. Za pomoč se zberejo najbolj »oddaljeni« od Cerkve in pomagajo pri najrazličnejših opravilih.


Praznika je konec. Ostanejo pa lepi spomini, nova poznanstva in kup novih izkušenj.


In s čim bomo nadaljevali »sezono« na mali miselni tržnici? Gradiva je kar nekaj toda za danes vam povem anekdoto iz včerajšnjega delavnika v pisarni.


Včeraj sem bil v Tiskovnem uradu popolnoma sam. Računalničar je bil na seminarju, sodelavki na počitnicah, pravnik na izobraževanju in šef na terenu. Petek kot petek. Ura je bila nekaj minut čez deseto zjutraj. Vse mirno: brez telefonov, e-mailov … Na kar iz italijanske agencije sporočijo, da je papež v bolnišnici. Mislil sem, da bom padel iz stola. Za trenutek se mi je zdelo, da zvonijo vsi telefoni, da je elektronska pošta zapolnjena, da že zvonijo stolni zvonovi …


Počakal sem nekaj minut. Živčno sem odpiral spletne strani domačih in tujih tiskovnih agencij, medijev in blogov, da bi se dokopal do novih informaciji. Mislil sem, da je konec mojega mirnega petka, konec poletnih počitnic … ko se je dvajset minut čez deseto prikazal napis: »Flash: papež si je zvil zapestje«. Začel sem spet živet.


Najhujše je mimo, petek je (p)ostal petek in sledil je miren konec tedna. Nauk te zgodbe? Naj živi sveti oče!

3 komentarji:

Lojze Potočnik pravi ...

Naj živi Sveti Oče! Želimo mu čim prejšnje okrevanje. Tudi sam sem zvil zapestje in sem imel nekaj dni zavito. poškodoval sem se pri igranju tenisa z nečakinjo. Priznam, da je pri 11 letih že tako dobra, da me je že premagala.
"Oddaljeni" kristjani! Res je Aljoša, da ob takšnih pripravah pridejo vkup ljudje in spoznaš polno ljudi. Tudi jaz sem v tem letu spoznal veliko oddaljenih kristjanov že ob obiskih dalnjih sorodnikov po Ljubljani in okolici. Pa v Idriji, tudi tam so takšni. Zanimivo pa je, da so po daljšem pogovru odprti za vero in zastavljajo polno vprašanj. Z občudovanjem so brali ZCP, ki sem ga imel v avtu.
Tudi tebi Aljoša, želim prijeten dopust.

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Ja, banalna stvar, ki pa lahko povzroči veliko paniko, če je ne prav posredujejo. Mogoče bi bilo prav, če bi agencije le kako minuto počakale, preden nekaj tako objavijo... Tudi mene je NM od Nikota precej iztrošila (škoda, da nisi prišel skupaj z Alešem :)), a sem pravzaprav doživel zelo lepe dni in spoznal številne ljudi ter se povezal z Nikotovo družino.

Aljoša pravi ...

Agencije ne morejo čakat, ker tekmujejo: tista ki prva objavlja, je hitrejša. Ta bo imela več bralcev, več odjemalcev in ... več € € €.

Nova maša pa izčrpa - vsaka ... ampak to sodi k romantiki :)