Objave
V času poletne vročine se življenje skoraj ustavi. Ljudje in živali iščemo svežo senco, voda teče v potokih in o spomladanskem bujnem zelenju ostane le še spomin. Toda so živa bitja, ki v največji vročini pokažejo svoje najlepše barve, za vodo jim ni dosti mar in kljub poletni vročini ostanejo sočno zelena. Kaktusi.
Kaktusi so moja velika ljubezen in hobi (kakor sem nakazal v profilu), ki me že vrsto let razveseljujejo z novimi presenečenji. O tem, kako se je hobi začel in razvijal raje kdaj drugič, ker bi tokrat vzelo preveč prostora.
Občudujem jih, ker z malo vode in osnovno nego dajo najlepše barve v najtežjih razmerah. Ko jih opazujem in negujem, se potopim v pravo šolo razmišljanja in življenja. V najhujših razmerah, dajo največ iz sebe. Tudi če kaže da bo primerek izgubljen zaradi suše, bakterije... prava in pozorna nega ga lahko reši. Kaktusi so prava kontradikcija narave. Njihovi cvetovi so posebnost. Obstajajo vrste kaktusov, ki cvetijo vsakih štirideset ali sedemdeset let. Doba ene generacije! Drugi cvetijo na pet ali manj let. Spet tretji presenečajo s tem, da veliki, bogati, močni in izdelani cvetovi obstanejo manj kot 12 ur (z mrakom se cvet odpre in kmalu po zori že ovene).
Na malo miselno tržnico prinašam nekaj slik cvetov kakutosov, ki sem jih skušal ovekovečit v zadnjih tednih. Dragim bralkam in bralcem v užitek...
Kaktusi so moja velika ljubezen in hobi (kakor sem nakazal v profilu), ki me že vrsto let razveseljujejo z novimi presenečenji. O tem, kako se je hobi začel in razvijal raje kdaj drugič, ker bi tokrat vzelo preveč prostora.
Občudujem jih, ker z malo vode in osnovno nego dajo najlepše barve v najtežjih razmerah. Ko jih opazujem in negujem, se potopim v pravo šolo razmišljanja in življenja. V najhujših razmerah, dajo največ iz sebe. Tudi če kaže da bo primerek izgubljen zaradi suše, bakterije... prava in pozorna nega ga lahko reši. Kaktusi so prava kontradikcija narave. Njihovi cvetovi so posebnost. Obstajajo vrste kaktusov, ki cvetijo vsakih štirideset ali sedemdeset let. Doba ene generacije! Drugi cvetijo na pet ali manj let. Spet tretji presenečajo s tem, da veliki, bogati, močni in izdelani cvetovi obstanejo manj kot 12 ur (z mrakom se cvet odpre in kmalu po zori že ovene).
Na malo miselno tržnico prinašam nekaj slik cvetov kakutosov, ki sem jih skušal ovekovečit v zadnjih tednih. Dragim bralkam in bralcem v užitek...
4 komentarji:
Aljoša, tvoj članek o kaktusih je tako nagovorljiv, da sploh ne morem verjeti. Pri tvojem clanku o kontradikciji narave sem se spomnil enega diakona mučenca prve Cerkve. Ime imam na koncu jezika, pa ga nikakor ne morem spraviti na tipkovnico. Legenda nam govori, da je ta diakon, kasneje diakon mučenec (ali pa je bil papež, morda, vendar se diakon sliši tako bolj mistično) na zahteva, naj pripelje vse bogastvo Cerkve pred cesarja, je ta pripeljal vse kruljave, šepave, bebave, obrnjenje v gmajno, vse klošarje, reveže, norce, prostitutke, vse kar je na dnu človeške družbene lestvice. Rekoč, to je bogastvo naše Cerkve.
Tako nam kaže tudi narava, po skrivnostnem Božjem načrtu da rastlinice in živalice, ki so najbolj grde, grobe, ter za človeško oko in pamet najbolj neuporabna in brezvezna bitja, so dejansko najbolj močnejša. Ni res, da preživi najmočnejši, res pa je, da preživi najsrčnejši.
Bog nas tako preko narave uči, da ni važen izgled, temveč važna je notranja lepota, volja in odločitev. Saj nas praksa tudi uči, da ljudje, ki so zgrajeni po vseh proprocih in po načelu zlatega reza in so oh in sploh tako, so običajno najbolj zabiti in ruralni.
Kontradikcija narave je kontradikcija Boga, kakor je nekje zapisal sv. Pavel: "Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče. (1 Kor 1,26-29)
Torej, kar je za človeško pamet najbolj noro in nespametno, slabotno in grdo, je za Boga modrost. Kajti tudi to (kaktus) je Gospodovo delo in je čudovito v mojih očeh.
Kaktusi so tako čudovita mojstrovina Božjih rok, da se res težko (na)čudim. Po eni strani tako preprosti in po drugi tako popolni.
Večina kaktusov ima bodice. Redko komu bi prišlo na pamet, da bi pobožal kaktusa. Pa vendar, ko požene žametne cvetove bi se jih vsak rad dotaknil... to je še ena od kontradikcij narave/človeka!
Ah, Aljoško, kaktusi, kaktusi ...
:)
Ste že vse povedali! Lepo in globoko razmišljate, ni kaj reči. Mogoče je to ena od tistih stvari, ki kažejo, da je stvarstvo urejeno drugače, kakor si mi z našo omejeno pametjo in vizijo lahko predstavljamo. Kar je v naših očeh kontradiktorno, je v Božjih urejeno. Kar je za nas grdo, je za Boga lepo.
Objavite komentar