Z nonotom po sledeh zgodovine

Ne samo obiskovalec, ampak tudi priča in muzejski eksponat.

Danes smo z nonotom obiskali Sv. Peter na Krasu ali po moderno Pivko. Po 71. letih se je vrnil v vojašnico, kjer je služil vojaški rok in je bil vpoklican s strani tedanje Kraljevine Italije. Pivka je bila že od rimskih časov pomembna obmejna kontrolna točka, ki je vsakokratni oblasti zaradi svoje odlične strateške lege omogočala, da je nadzorovala prehode iz zahoda proti vzhodu in obratno. Tukaj je tudi potekala meja med Kraljevino Jugoslavijo in Kraljevino Italijo, zato so Italijani v 30-tih letih 20. stoletja zgradili vojašnico Principe di Piemonte, sistem strateških točk ter mogočno podzemno utrdbo, imenovano Alpski zid, kjer so vojaki stražili mejo.

V enemu izmed teh bunkerjev je tudi naš nono – letnik 1920 – služil svojo vojaščino. Pot ga je iz Istre peljala na Kras, preko Italije v Francijo, po koncu vojne pa spet domov v Istro. Ko pripoveduje o tistem obdobju, govori o drugačnih časih, ko je bila Evropa razdeljena in ko so bili vsakokratni sosedje tudi vsakokratni sovražniki. Sam ni nikoli želel prijeti za orožje, ker mu ni všeč pravi, ampak čas in razmere so bile take, da ni mogel izbirati. »Hrana doma je bila slaba, ampak tukaj je bila še slabša«, se mu utrne misel, ko se sprehodi po dvorišču, kjer so jim delili hrano in jim je zaradi močne burje pogosto nosilo gramoz v skledo.

Spomini so tako močni in živi, da po dolgem času nono zna še povedati imena, datume, kraje in celo uro prihoda. Bil je marec 1940. in ok. 23h jih je vlak iz Trsta pripeljal v Pivko. Bil je najbrž med prvimi vojaki, ki so vojaško dolžnost nastopili marca 1940, zaradi začetka II. svetovne vojne. Kmalu po cepljenju se spominja, je dobil reakcijo na cepivo z visoko temperaturo, zato mu je pripadal tridnevni bolniški dopust, potem pa so začeli z vajami. Dopoldne so imeli orožne vaje na poligonu, popoldne vadbo v vojašnici.

Ferata in nono in dolga zgodovina.

Danes smo potovali v čas, ko se spomini zbudili sami od sebe, ko je »ferata« prevažala mlade vojake od doma do fronte in ko so trije totalitarizmi prinesli Evropi krvavo in uničujočo vojno. Obisk je torej pomenljiv in simboličen način »proslave« pred dnevom 66. obletnice konca II. svetovne vojne v Evropi.