V poplavi komentarjev, mnenj in ekspertiz o dogajanju v Libiji sem zasledil odličen intervju z nekdanjim italijanskim prvim ministrom in predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem. Njegovo politično in profesionalno delovanje sta primer zdravega in odgovornega politika, ki je znal vodit državo. Mnenja na to so lahko različna, vendar se je kot predsednik Evropske komisije izkazal za vizionarja in uglednega politika. V svoji politični karieri je znal združiti osebno karizmo in profesionalnost, zato je med tujimi politiki tudi EU uživala velik ugled.
Po političnem "padcu" v Italiji se je umaknil na univerzo v Bologni, kjer predava ekonomijo ter je posebni odposlanec EU za Afriko in veliki prijatelj Kitajske.
V intervjuju opisuje svoj pogled na stanje v Libiji, Gadafija in trenutne razmere v Italiji. Branje zelo priporočam!
4 komentarji:
Ma, ta Prodijev intervju je problematičen vsaj v dveh zadevah, obe pa zadevata Berlusconija. Prvič, ko pravi: 'Politika je treba soditi po dejanjih, med temi pa je na prvem mestu zgled. Politikov zgled globoko zaznamuje vsakdanje obnašanje vseh.' Drži seveda, da se mora vsakdo obnašati svoji poziciji primerno, toda ne bi pa se več dalo trditi, da to 'globoko zaznamuje vsakdanje obnašanje vseh' - koliko so še danes vredne avtoritete? Mnogi pomembni možje so bili moralno precej 'na psu', pa so vseeno veliko napravili. Prodi je sicer tudi veliko napravil, se je pa tudi, kljub dobremu moralnemu življenju, spustil na nizko raven pri npr. 'legge Dico', pa še kje bi se kaj našlo.
Druga stvar je napačno pojmovanje moralnega nauka. Ta ni nek monolit, ampak je treba res gledati od primera do primera. V primeru Berlusconija je res treba gledati na kontekst, kakor je dejal Fisichella, ker tako vidimo, da je šlo pri njegovi šali predvsem za nekaj zelo vulgarnega, kar se seveda ne spodobi in bi lahko komot ostal tiho, ne moremo pa govoriti o nekem bogokletju. Malo širše to razloži Messori na tej povezavi: http://www.labussolaquotidiana.it/ita/articoli-a-tavola-con-vittorio-messori-1179.htm
Prodi je gotovo velik politik, za Italijo je veliko napravil, v nekaterih ozirih bi ga pa lahko primerjal z našim Peterletom. Oba se sklicujeta na svojo cerkvenost, katoliško vero, pa nista bila vselej ravno zvesta nauku Cerkve, prej nasprotno. Skupaj s Pavlom rečem: 'In hoc non laudo.'
Ravnovesje med osebnim življenjem in političnim delovanjem nekega politika je precej zahtevno, vendar skladnost dejanj in besed ne more biti relativna. Prodi je katoličan (dokazano) in je umeščen v politično levico. Levica ima izdelano politično agendo, ki po celi Evropi sledi nekim idejam. Analogno je z desnico.
Tržaški nadškof Crepaldi je izdal knjigo kjer (na kratko opisano) zagovarja to tezo: če politik živi osebno nemoralno življenje in "piše" zakone v prid Cerkvi in krščanstvu, je dober politik. Če politik živi urejeno in aktivno krščansko življenje, vendar ne zagovarja vedno krščanskega nauka v politiki, ravna zgrešeno. Pri tej formulaciji se mi postavlja vprašanje iskrenosti in politikove pristnosti. Ali lahko ravnamo pravično, že živimo krivično? Ali je lahko voditelj karizmatičen, če je z lastnimi dejanji v kontradikciji s samim sabo?
Meni je Prodi zgled, ker za svojimi stališči in odločitvami stoji z utemeljenimi argumenti in mnogim politikom to manjka. Soroden primer ja Angela Merkel. Ampak to je spet druga zgodba.
In ravno tu je težava, ker Prodi ni 'pisal' zakonov v skladu s tistim, kar naj bi živel, s krščanskim naukom. Zaradi tistega sprejetega zakona, se sedaj v Italiji tako zelo splača živet na koruzi, pa ne samo to. Vidimo, kako zelo gre to proti družini. Tu je težava. Marsikaj dobrega je gotovo dal Italiji in Evropi, vendar pa mu tovrstne zadeve ne morejo biti v čast, prej v sramoto. Podobna fora je bila pri nas z NSi in splavom. Torej po Crepaldiju je Prodi slab politik.
Meni se postavlja vprašanje, ali je katolik v politiki v prvi vrsti katolik ali politik? Politik v smislu "upravnika" javnega dobrega vseh članov družbe. Torej če mora politik biti najprej katolik, potem je izključujoč do ne-katolikov in slab politik ... Gre za začaran krog. Dejstvo je, da Prodijeva vlada ni šla "skozi", ker se ni obnašal kot natakar, ki prinaša, kar mu drugi naročijo in ni pisal zakonov po želji določenih veljakov. Bil je suveren v svojih odločitvah in to je plačal. Zato je tudi odšel iz političnega parketa.
Objavite komentar