sobota, 19. marec 2011

Denar v zameno za sugar daddy-je

V Malaviju, kjer je vsak osmi odrasel prebivalec okužen s HIV-om, je Svetovna banka izvedla izzivalen poizkus. Izbrali so 3800 deklet med trinajstim in dvaindvajsetim letom ter jih razdelili v dve skupini. Prvo so sestavljala dekleta, ki so jim mesečno dajali 10 USD in zagotovili plačilo šolnine pod pogojem, da redno obiskujejo pouk, drugo skupino pa dekleta, ki niso prejemala nobene finančne stimulacije. Po enem letu in pol se je pokazalo, da je bila okuženost z virusom HIV v prvi skupini deklet za 60% nižja.

Vir: http://www.africanevents.com
Odgovor za tako razliko gre iskati v navadah deklet, ki so se udeležile preizkusa. Vsaka četrta je namreč priznala, da v svojem spolnem življenju potrebuje »asistenco« oz. ima željo po dodatnem mesečnem zaslužku ali darilih. Taka želja ne preseneča, če pomislimo na življenjske razmere v Afriki. To je dinamika t.i. sugar daddy-jev ali »sladkih očkov«, ki so moški zrelih let (včasih zelo stari) in si pri najstnicah ali mladih dekletih kupujejo spolne usluge. Tovrstno ravnanje je glavni vir prenosa okužbe virusa HIV, saj je stopnja okuženosti pri moških nad tridesetim letom starosti 30 %. Na anketna vprašanja je 90 % deklet odgovorilo, da jim »partner« izboljša mesečni prihodek za povprečnih 6,5 USD in tako je Svetovna banka dobila zamisel, da se z relativno nizkimi stroški da naredit velik korak naprej. Dekleta ki so lahko »presekala« to verigo so že pridobljeno izobrazbo še nadgradile in deset dolarjev mesečno je ekonomsko gledano mnogo ceneje kot drago zdravljenje Aidsa.

Želeni učinek je vsekakor dobrodošel in nakazuje rešitev za marsikatero nadaljnjo potezo, vendar se ob takem ravnanju zbuja cela serija vprašanj in dvomov. Ali ni etično sporno podkupovati ljudi, da spremenijo svoje navade? Ko v življenjske odločitve poseže kapital, koliko svobode še ostane posamezniku? Ali je rešitev za kugo 21. stoletja res tako lahka, hitra in poceni?

Kmalu se bo najbrž zgodilo, da bo kak »premožnejši« sugar daddy ponudil malenkost več kot Svetovna banka in potem bomo spet na začetku. Ekonomske rešitve hitrih učinkov so se ravno v zahodnem civiliziranem svetu izkazale, da v zameno za blagostanje in napredek terjajo zelo visok davek.

Mislim, da je za prvi korak potrebna odprava številnih kulturnih, pravnih in drugih preprek, ki afriškim dekletom in ženskam onemogočajo svobodno življenje, izobrazbo in temeljne zdravstveno oskrbo. Šele ko bodo ljudje sami spoznali, da je njihova prihodnost odvisna od njihovega obnašanja, bodo lahko tudi ravnali drugače. 

2 komentarja:

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Se bojim, da se tovrstne poteze slej ko prej podredijo stalnemu pravilu 'nasprotnega učinka' (eterogenesi dei fini - Gianbattista Vico). Stvari dosežejo čez čas ravno nasprotno od tistega, kar so imeli namen doseči.

wdml pravi ...

mislim da, s "podkupnino" da doseči želen učinek samo za kratek čas, ker kot si že omenil se zmeraj najde nekdo ki plača več. Problem je predvsem v mentaliteti, kulturi ter družbi in okolju kjer tej ljudje živijo. Po mojem za rešit Afriko od AIDS-a bi bilo treba spremenit vse Afričane.

Vsekakor cool prispevek :)