Objave
Človeška želja po prostem času za počitek in mir je osnovna potreba vsakega posameznika. Iščemo svoj mir, svoja veselja in radosti, zato da se lahko odpočijemo in gremo naprej. Potrebujemo tudi delo, da lahko uresničujemo svoje načrte, ideje in ideale. Nadaljujemo pogosto tam, kjer se nam je zalomilo v preteklosti in strmimo k izboljšanju svojih napak. Bo že res, da preveč dela lahko škodi, vendar če ne bi nič delali, spet ne bi bilo prav.
Mogoče sem malo deloholik, vedno pripravljen in s težavo rečem "ne, ne morem", ampak potem padem v stanje, da ne vidim več kako naprej. Zgodi se, da ko imam res veliko dela, me pograbi panika ... in neham delat. Se ustavim, kakor resetiran, in ne znam več naprej. Ta vikend mi je prijateljica zastavila vprašanje: "Zakaj toliko delaš?". Hm, in sem se vprašal tudi sam, pa vendar od sebe nisem dobil zadovoljivega odgovora. V svoji površnosti sem perfekcionist in v naglici pozabim na energijo, ki jo za kaj porabim. Tedni minejo kakor ure in čas beži. Kaj pa poboljšanje, red, obvladovanje dela? Nekoč bo bolje. Ali pa tudi ne.
p.s. Zakaj Bog ni ustvaril dneva, ki bi imel 30 ali 48 ur? Vsaj enkrat na teden.
8 komentarjev:
MAli oglas: "Kupim dve kili časa. Čimbolj ugodno."
Ko se po skoraj desetih urah dela in še nekja malega druženja prikotalim domov ob enajstih, se vprašam isto kot ti :D sam zamenjala pa ne bi!z nikomer!
Dr. Janez Jenko, ki so ga pokopali prejšnji teden je v eni svojih publikacji zapisal, da niti en mesec po napornem mesecu ni dovolj, da bi se človek spočil. Kaj šele miselnost, da po pol leta napornega in stresnega dela, zadostuje mesec dni poležavanja ali kaj podobnega.
Nekateri mislijo, da bodo en ali dva meseca trdo delali, potem pa z avionom leteli na drugi konec sveta, na počitnice, da se bodo tako spočili.
Norost. Edini normalni delovni čas je, kot sam ga nekoč preizkusil je po Benediktovo: 8 ur fizičnega dela, 8 ur molitve in premišljevanja, ter 8 ur spanja.
Seveda, če želiš živeti v normalnem svetu in želiš, vsaj malo normalno zgledati, je tak delovni čas neuresničljiv. Ampak, pod določenimi pogoji deluje.
Vsekakor je rešitev samo ena: ne pretiravaj, kajti popoln je samo nebeški Oče, samo, da človek, preden to pogrunta in dojame konča na Inštitutu za mentalno zdravje.
Replika na mali oglas: kupim dve toni časa ... Cena? Ni pomembna.
@ Aleš: teorija 8-8-8 je super, ma v današnjem času je preprosto neizvedljiva. Vsi samostani pa tudi ne morejo bit polni.
@Aljoša: Kdor z malim ni zadovoljen... :P
zato pa ti tolk zmankuje časa :P
@ Kosoblejka: ma če bi res bilo tako, bi hitro našel izhod ven. Ti bi se branila dveh ton časa? Ali 5 m3 prostega časa? A?? :D
@Aljoša: Jaz verjamem glede časa sam to - imaš ga toliko, kolikor si ga vzameš. In očitno mi trenutno čist paše hodit ob nenormalnih urah domov in si zapolnit vsako minuto prostega časa... tku de... nimam ful preveč časa, ampak se spomnim, ko sem ga imela. Ne bi zamenjala :P
Dan ima 24 ur, 25, če eno uro prej vstaneš. Odvisno od tega tudi kaj počneš in kako to počneš.
Če greš na primer na kavo z dobrim prijateljem, čas tako mine, da si tega sploh ne moreš predstavljati.
Če pa greš na kavo z nekom, ki ga ne maraš ali pa, ki je grozno dolgočasen, pa se vleče kakor špageti.
Če torej počneš, kaj takega, da se stvar velče, pač popestriš. :D Uporabi domišljijo.
@ Aleš: domišljija in domišljarjenje ti ne podaljšajo dneva. Kvečjemu ti ga skrajšajo. :(
Objavite komentar