Čas pričakovanja in sprememb

Začel se je advent. Čas pričakovanja božiča, ki nas v štirih tednih nagovarja, da je praznik Gospodovega rojstva trenutek luči, veselja in medsebojne bližine. Advent je čas priprave, poslušanja in načrtovanja, zato stopa v ospredje tišina. Težko se zberemo in razmišljamo o prazniku, ko že vse utripa, toda vsi se dobro zavedamo, da če ni luči v našem srcu, tudi zunanji blišč nam ne pomaga.

Zakaj krasimo ulice in stanovanja? Ker preko urejenega okolja lažje usmerimo svoje misli k prazniku. In to potrebujemo, sicer bi bil tudi božič le navaden dan. Na podoben način in z enako prizadevnostjo lahko uredimo in okrasimo tudi svojo notranjost. Ko se decembra dnevi vse bolj krajšajo – do najkrajšega v letu – imamo več časa, da premislimo o svojem življenju, ciljih in željah. Imamo več priložnosti, da se umirimo, ker pogosto ne potrebujemo velikih daril ali glasnih zabav, ampak samo malo miru.

Adventni koledarji, ki se pri nas vse bolj uveljavljajo kot sladki dodatki tega časa, imajo v sebi sporočilo, ki ga pogosto spregledamo. Merjenje časa, odštevanje dni do nekega trenutka nakazuje, da je tisti praznik res nekaj posebnega. Celotno cerkveno leto, ki smo ga sklenili s praznikom Kristusa kralja, je naravnano na pričakovanje in advent – kot začetek – to še bolj poudari. Pričakovanje danes nima posebne družbene vloge, niti ugleda. Če predolgo čakamo na e-mail ali na telefonski klic ali na blago, naročeno preko spleta, se nam zdi, da ure minevajo kakor tedni. Kupujemo tam, kjer gre hitreje in se odločamo za elektronske naprave, ki nam prihranijo čas.

Pričakovanje je nekaj dolgočasnega, pasivnega in neuporabnega. Advent je čas pričakovanja in Sveto pismo Stare zaveze usmerja naš pogled ravno v pričakovanje Mesijevega prihoda. Predpraznična priprava pomeni umiritev v duhu pričakovanja, ki nosi v sebi ton nestrpnosti in želje, da bi tista božična noč prišla čim prej. Privlačnost božiča je ravno v pričakovanju.

V zimskem času prevladujejo dolge noči, zato ljudje skušamo »premostiti« temo z zadrževanjem v osvetljenih prostorih in z medsebojnim druženjem. Adventni čas je tudi to. A v njem še bolj izstopa misel, da k nam prihaja Otrok, ki prinaša posebno sporočilo in revolucijo. Družbene spremembe ki jih bo uvedel bodo zaznamovale tek zgodovine in z delovanjem človeka se bo razvila povsem nova civilizacija s pozitivnimi in negativnimi učinki.

Med adventom kristjani premišljujemo razsežnosti človeške zgodovine in posebnost Kristusovega nauka. Njegove besede so nove, silovite in osvežilne. Družba se začne spreminjati, ker On sam je sprememba. V adventu premišljujemo tudi, ali se nas je vesela novica dotaknila in kaj je prinesla novega v naše življenje. Sedaj je čas, da se pripravimo in odločimo, kaj bomo prinesli tisto noč v jaslice … Čas pričakovanja nam daje priložnost, da začnemo novo poglavje, saj za pozitivne spremembe ni nikoli prepozno.