Objave
Boris Pahor ne bo nikoli prejel Nobelove nagrade, ker Slovenci ga nismo pripravljeni enotno podpreti in tako okrepiti glas za njegovo kandidaturo. Tako majhen narod kot smo, preprosto ne moremo računati, da bodo naši ljudje - čeprav nadpovprečno dobri - opaženi sami od sebe.
Zamejskega pisatelja bi morale pri kandidaturi podpreti politika, univerze, umetniki, civilne iniciative, šole, dobrodelne in humanitarne organizacije, mediji, gospodarstvo, verske skupnosti ter izseljenci po svetu. Pahorja moramo pokazati svetu kot velikega in pomembnega Slovenca, ki je preko svojega literarnega ustvarjanja opozoril na najtežje trenutke evropske in domače zgodovine v minulem stoletju.
Boris Pahor ne bo nikoli prejel Nobelove nagrade, ker je zavzel enako stališče in obsodil vse tri totalitarizme prejšnjega stoletja ter jih označil za velike zločine. Prav zato ga lahko imamo za misleca in intelektualca evropskega formata, ki je v tujini mnogo bolj cenjen kot doma.
Boris Pahor ne bo nikoli prejel Nobelove nagrade, ker ohranja pokončno držo svobodnega intelektualca in s tem povzroča nelagodje pri vseh, ki skrivajo skelete v omari. V Sloveniji je mnogo Borisov Pahorjev, ki po kakovosti dela in rezultatih dosegajo pomembne (mednarodne) uspehe, vendar njihovo delo ostaja nepoznano. Tako danes kot v preteklosti smo imeli srečo, da nismo obstali kot narod zaradi meča, ampak zaradi jezika in kulture. Na prepihu narodov smo preživeli prav zaradi številnih Borisov Pahorjev, ki so se zavedali pomena kulturne identitete.
Boris Pahor ne bo nikoli prejel Nobelove nagrade ne zaradi odbora Švedskih modrecev, ampak zaradi miselnih vrtičkov in goste megle domačih pisarn, predavalnic in redakcij.
6 komentarjev:
Podpišem, M.
Sicer ni nujno, da prejme tisto švedsko nagrado, ki gre marsikdaj v čudne roke, da bi bil velik - to je že. Da je v tujini bolj cenjen, je značilno za nas. Drugače pa je bolj tako cenjen tako pri nas kot v Italiji - v obeh državah je problem obsodba dveh ideologij v njegovih delih. Proti nacistom lahko piše vsak, ne sme pa v Italiji proti fašistom in tu proti komunistom.
Osebno sem sicer mnenja, da je Nobelova nagrada postala močan lobij protestantov. V to me je prepričal sam Obama, kot nagrajenec za mir (ko očividno ni storil še nič, ko jo je že dobil) in pa zadnji nagrajenec za medicino, ki je več kot očitno po neki strani prej zaviralec življenja, kot pa tisti, ki ga ustvarja. Ampak, kaj čmo...
Res je, da Nobelova nagrada ni alfa in omega, ampak je lepo, če bi jo tudi Pahor dobil. Gre se za prepoznavnost našega velikega pisatelja in Slovenije. V tem smislu sem tudi mislil v svoji objavi. Recimo, da se lahko potegujemo za še tako prestižno nagrado in je ne bomo dobili, ker ... že napisano. Ne?
Glede "škandala", ki ga je Vatikan dvignil okrog nobelovca za medicino, se mi zdi, da gre za hrup brez potrebe: dobil je nagrado za medicino, ne za etiko. A imajo Vatikanski uradi vso modrost v sebi?
Hm, ja zaradi napisanega, mogoče zaradi domačih pisarn, pa vseeno so te še vedno po mojem mnenju premajhne da bi lobiju, ki je svetoven sploh lahko o(ne)mogočale da bi prejel ali ne Pahor nagrado.
Mislim pa sicer da je prav, da se je Vatikan burno odzval na prejetje nagrade omenjenega "medicinarja". Mar ni Hipokratovi prisegi stremljenje k ohranjanju življenja (kar je mogoče celo mel namen, vendar se kasneje to le ni izkazalo) kot pa k zatiranju zarodkov. V dneh ko pa je bila Hipokratova prisega sama z njo pa ugovor vesti sam pod vprašajem, saj verjetno bolje veš o glasovanju v Evropskem svetu, je pa še toliko bolj pereče da je nagrado dobil tak "zdravnik".
In končno, takim ob bok, Pahorja sploh postavljal ne bi.
Naše pisarne so čisto dovolj velike, problem je, da se v nekaterih samo zrak meša. Če cela država stopi skupaj, je njen glas bolj slišen kot nekaj posameznikov. Prav tako je sodobna družba usmerjena k "malim" in verjetno bi se skandinavskim modrecem zdelo eksotično, če bi podelili nagrado osebi, kot je Pahor: pripadnik malega naroda, v zamejstvu, obsodba ideologij ... Dejstvo je, da mi nismo sposobni sprejeti takega izziva.
Tokratne Vatikanske reakcije ne razumem, ker mislim, da ni treba, da imajo vedno mnenje o vsem in vsakem. Seveda so okrog tega velika tveganja in (upravičeni) etični zadržki, ampak odbor za nagrado jo podeli z neko avtonomijo. Najbrž bi onkraj Tibere vihali nosove, tudi če bi se Skandinavci ravnali po priporočilih kakega imama ali budistične lame. Torej, zakaj bi se morali odločati na podlagi katoliških pogledov?
Objavite komentar