Benedikta XVI. v Slovenijo ne bo!

Pa smo dobili nov udarec iz Vatikana. Danes so predsednik Hrvaške, zagrebški kardinal ter predsednik Hrvaške škofovske konference na novinarski konferenci v Zagrebu sporočili novico, da bo papež Benedikt XVI. v začetku prihodnjega leta obiskal našo južno sosedo. Kardinal Bozanić je dejal, da bo papež Benedikt XVI. predvidoma obiskal Zagreb v enemu izmed koncev tedna v prvi polovici prihodnjega leta. Okvirni program predvideva, da bo sveti oče obiskal grob blaženega Alojzija Stepinca in ob nacionalnem dnevu družine (ki ga bodo obeležili v času njegovega obiska) bodo ta dan razglasili za državni praznik.

Papež ima v prihodnjem letu namen obiskati tudi Oglej in Benetke. Od 7. do 8. maja 2011 naj bi se mudil na pastoralnem obisku na severovzhodu Italije. Njegov obisk naj bi vsebinsko in pastoralno razširili tudi na sosednje narode, saj Oglej zgodovinsko predstavlja matično Cerkev tudi za Slovence, Hrvate in Avstrijce, ki so v preteklosti bili tesno povezani s tem patriarhalnim sedežem.

Slovenci spet ostajamo pred tesno zaprtimi vatikanskimi vrati. Tokrat niso naši politiki, ki bi trkali nanje in ne najdejo gospodarja doma, ampak slednji se ne meni za nas. Kako pa bi mu to zamerili, ko pa so družbena, politična in gospodarska klima v naši državi vse prej kot gostoljubni. Že do nas samih, kaj šele do tujih gostov …

Zakaj se papež ne meni za nas? Papež in Vatikanska diplomacija so silno občutljivi gospodje, ki kljub milijardni številki vernikov zelo dobro poznajo razmere na posameznih delih sveta. Čeprav se bahamo z demokracijo in razvitostjo, bi nam morala taka odsotnost dati misliti. Vatikan je bil naš prvi diplomatski zaveznik v kritičnih letih osamosvojitve in kasneje je spregledal cel niz negativnih političnih odločitev, ki smo jih izpod Alp uresničili in poslali za obzidje. Redno spremljanje domačih dogodkov in mednarodnih dejavnosti je najbrž omogočilo vatikanskim uradnikom, da so si ustvarili podobo Slovenije, ki se ji toži po nekdanji skupni državi, ki ji je demokracija v napoto in kjer so družbeno-civilni akterji prej moteči kot dobrodošli.

Zamisliti se moramo nad tem, da smo po dvajsetih letih od osamosvojitve bolj balkanski kot tedaj, ko smo uradno bili na Balkanu. Na mednarodnem zemljevidu naša podoba bledi, za kar so krive velike afere brez sodnih epilogov, neučinkovit boj s korupcijo, padanje svobode novinarskega dela, slabšanje gospodarskih razmer ter neprepoznavna vloga Cerkve in krščanstva. Slovenija postaja nič kaj zabavna karikatura postkomunistične totalitarne družbe, kjer je javna lastnina najlažji (!) plen posameznikov in država pri tem celo uspešno pomaga.

Niz dogodkov je pripeljal našo državo v megleno ozračje, kjer je prihodnost zelo negotova, preteklost pa namenoma potvorjena. In kaj naj nam pove papež, če že pride? Kakorkoli bi se dotaknil česarkoli iz preteklosti, bi doživel ekskluzivno kritiko in medijski linč ter ostal brez sogovornikov.

Ne smemo pozabit, da vabilo k obisku Slovenije je bilo poslano svetemu očetu že lani za slovenski evharistični kongres, vendar je to možnost pustil na boljše čase. Poslal nam je svojega državnega tajnika, vatikanskega človeka št. 2 in lahko ugibamo, da je svoj obisk združil s »sondiranjem« terena pri nas. Glede na to, da se nas papež izogiba, mislite, da o nas kroži pozitivno mnenje? Mar bi se morali vprašati, kaj je narobe?

Začetki visokih diplomatskih krogov samostojne Slovenije so bili obetavni (Clinton, Bush-Putin, Janez Pavel II. (dvakrat) …) in vendar vse kaže na to, da verjetno se je ta sezona nekoliko ohladila. Še vseh nekdanjih balkanskih predsednikov nam ni uspelo spravit skupaj za isto mizo. Sedaj morda zmoremo le še kak mednarodni forum, kamor pridejo namestnikovi pod-uradniki in o tem kolumnisti pišejo tri dni in tri noči.

Papež bi lahko svoj obisk na tem delu zemeljske oble združil v eno »turnejo«, ki bi povezala Benetke, Oglej, Ljubljano in Zagreb. Poleg mednarodne odmevnosti in prepoznavnosti za regijo, bi bil tak dogodek vsebinsko, zgodovinsko in pastoralno gotovo zelo močan.

Ostaja nam grenko spoznanje, da smo izviseli in da na mednarodni šahovnici izgubljamo polja, ki so nedolgo od tega že bila naša. Lahko zlivamo slabo voljo na druge, ali pa opravimo samorefleksijo in se odločimo, kam želimo v prihodnosti in koga želimo k nam.

p.s. Obisk Dalai Lame v Mariboru so naši politiki likvidirali z arogantno odsotnostjo, ki je celemu svetu sporočila, kako sprejemamo goste, ki nam ne prinašajo gospodarskih  in gradbenih poslov, ampak humana sporočila o miru in medsebojni slogi. Tudi to marsikaj pove o nas.