nedelja, 19. september 2010

Predsodki

Papež je sklenil svoj obisk Velike Britanije in prve ocene presenečajo celo najstrožje kritike. Množice, ki so po ulicah in na prizoriščih spremljale obisk, so pokazale veliko zanimanja angleškega prebivalstva za prisotnost Petrovega naslednika na Otoku. Skupine protestnikov so bile napovedane, pričakovane in v večkulturnem okolju povsem normalne, zato k temu obisku sodi tudi "drugo mnenje".

Tudi britanska javnost je povedala svoje: predsodki padajo. Komentator časopisa Daily Telegraph ugotavlja, da se je zgodilo nekaj nepričakovanega, saj britanska javnost s pristno radovednostjo posluša papeževe besede. Besede, ki na zgoščen način prinašajo pomembno sporočilo sodobni družbi na Otoku in tudi širše. Zdi se, da kritični toni osamljeno životarijo samo še v tisku slabo prezračene periferije, ker veliki in ugledni Evropski časopisi počasi že priznavajo velik uspeh tega obiska. Kdor pozorno posluša sporočilo Benedikta XVI. razume, da bolj kot politična moč stopa v središče človek kot celota.

Uspeh ni samo pastoralen, ampak – in predvsem – političen, saj je ta obisk najbolj resno vzela kraljica Elizabeta II. ter vsi politiki. Prvič se je zgodilo, da je kraljica počastila prihod tujega državnika s članom kraljeve družine na letališču ter v svojem govoru izpostavila pomen odpuščanja napak iz preteklosti.

Papež je na svoji strani dal vedeti, da sta Katoliška in Anglikanska Cerkev glede družbene prisotnosti v sorodnem položaju, zato antagonizem jima ne bo koristil. Srečal se je tudi s petimi žrtvami spolnih zlorab in se ponovno opravičil, da je bilo storjeno premalo. Mislim, da so  že vsi sprejeli sporočila sramu in obžalovanja, vendar če ne bo konkretnih in učinkovitih dejanj, bodo ostala le prazne besede. Katoliška skupnost in civilna javnost čakata na konkretne rezultate, ker z vsakim novim škandalom zlorab, verodostojnost Cerkve izgublja teren.

Večina slovenskih nacionalnih medijev je tudi tokrat odigrala že dobro utečeno vlogo partijskega glasila. Morda so krivi uredniki, morda lastniki ali politika, dejstvo je, da so članki o papeževem obisku v Angliji uresničili predvidevanja o slabem novinarstvu. Žal smo v Sloveniji prisiljeni brati in poslušati podpovprečne pisne izdelke, ki s pravimi novinarskimi prispevki nimajo kaj dosti opravka. Slovenski medijski prostor načrtno gradi predsodke, da lažje izstopajo želena stališča lastnikov. Tako so načrtno zamolčali ključne podatke, pozitivne vidike (ki jih ni bilo malo) ter številna srečanja tega papeževega potovanja.

Po verskem prepričanju se nimam za »papežnika«, kakor so nekoč v Angliji označevali katolike predane Rimu, vendar mislim, da mora profesionalno novinarstvo prikazati stanje na etičen način. Iluzija? Lahko bi, da navedem le nekaj primerov, izpostavili pozitivne vtise politikov, pričakovanja ljudi ali medijsko pozornost, ki je je bil deležen papež. Slovenskemu bralcu se godi velik krivica, ker je podvržen sodobni obliki cenzure, ki je močnejša od tiste pod prejšnjim režimom.

Potovanje Benedikta XVI. v Anglijo se je izkazalo za velik uspeh, mnogo predsodkov je padlo in to bo omogočilo demokratični družbi nov pogled na stoletne delitve. Spreobračanje drugače mislečih ni nikoli tako ugoden posel, kakor prizadevanje za blagostanje, mir, napredek in iskanje skupnega dobrega. 


8 komentarjev:

Anonimni pravi ...

"Potovanje Benedikta XVI. v Anglijo se je izkazalo za velik uspeh"

LOL

Precej manj ljudi od pričakovanih prišlo pozdraviti papeža
Anti-demonstracije privabile precej več ljudi od pričakovanj
Papež uspešno užalil kakih 5 družbenih skupin (kar je itak povprečje na obisk)
Skoraj 80 odstotkov Britancev bi račun za obisk najraje poslalo v Vatikan

še več tako "uspešnih" obiskov, pa se bomo RKC mogoče znebili prej kot smo mislili.

No, ja, vsaj zaprli ga niso.

Žagz pravi ...

Zdaj, da so krivi mediji, je zavajanje. Protest the Pope je bila zelo uspešna akcija. Škoda le, da ga niso aretirali. Tu bi si Britanci pridobili marsikatero simpatijo svetovne javnosti (nazaj).

Zdaj diplomacija je eno, glas ljudstva pa drugo. Saj so ga pričakali z vuvuzelami.

Tudi če pustimo lik in delo RKC in njeno ''slavno'' zgodovino ob strani, aktualni papež verjetno ni nek Mahatma Gandi, ali kar koli blizu tega.

Naredil je več škode kot koristi, seveda za katolike.

Morda je škoda, ker se je njegov predhodnik tako trudil za medvserski dialog, Ratzinger je pa vse ostale vere, celo krščanske, označil kot, z njegovimi besedami: ''defektne''. To je nezaslišano. Če je katera vera defektna, se to jasno vidi.
Ta papež vodi RKC v konfrontacijo z ostalim človeštvom. Gre za prozorno taktiko strnjevanja lastnih vrst in radikalizacije ob upadu števila vernikov. Samo katoliki bi morali premisliti, ali je dobro, da mu sledijo. Konec koncev potem katoliki absorbirajo javnomnenjske retorzije na izjave vodstva RKC.

http://walkingshoesandadigitalcamera.styria.blogspot.com/ pravi ...

Anonimni naj si pogleda tole:

http://www.spiked-online.com/index.php/site/article/9582/

Anonimni pravi ...

Salve Pope!

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Aljoša, hvala za kvalitetno napisan članek. Takšne oblike protestov so veliki primitivizmi, marsikdo bi se pa tudi že lahko znebil predsodkov do Josepha Ratzingerja/Benedikta XVI., za kar je bila priložnost že mnogo let nazaj, ko je izšel Rapporto sulla fede, intervju, ki ga je z njim imel Messori. V Vatikanu Ratzinger nikdar ni bil priljubljen, vsaj ne pri večini, in se je moral vedno boriti s stereotipi on njem (PanzerKardinal).

Kakor pravi Rebula, so članki naših novinarjev precej ubogi, če jih primerjamo sa tistimi v velikih evropskih časopisih, kjer gre za prava literarna dela, ki si ne morejo privoščiti povprečnosti.

Žagz pravi ...

Benedikt je bil bolj ekspliciten v svoji obsodbi ateizma, češ da se je Velika Britanija enkrat že bojevala z ateističnim zlom, ki ga je poosebljal Adolf Hitler. "Celo v času našega življenja se lahko spominjamo, kako so se Velika Britanija in njeni voditelji uprli proti nacistični tiraniji, ki si je prizadevala izkoreniniti Boga iz družbe in ki je zanikala neko splošno človečnost številnim, še posebej Judom, ki naj ne bi bili vredni niti živeti," je povedal.


M, tiste eulogije v španskem tisku iz začetka maja '45 so seveda podtaknjena komunajazrska propaganda.

Aljoša pravi ...

Cerkev ni samo inkvizicija ali luksuz, ampak tudi kulturna dediščina, zgodovina ... Na tehtnico kritike je treba vedno postaviti oboje.

Papežev obisk Anglije je bil uspeh, čeprav si mnogi tega nočejo priznati. Naši mediji vrtijo staro lajno naprej: številke o stroških napihnejo, število prisotnih malo znižajo, pozabijo povedati bistvo, ker jim je preveč časa in prostora vzela kritika za ostalo. Zakaj bi odpravljali predsodke, ko pa so tako ugodni: poceni, hitri, enostavni in v skladu s splošnim mnenjem. Kako čredno in kako tipično Slovenceljsko.

Žagz pravi ...

Pa kakšni predsodki. Da res niso zbrali dovolj cerkvenega deleža denarja in so obremenili britanijo. Da je javno žalil drugače misleče. Da je šlo za zgodovinske protipapeške proteste. Da je izdajal pefele o prikrivanju pedofilije in premeščanju pedofilov v svoji org. in tako omogočil nadaljne množične zlorabe. Da je užali vse, ki so se borili proti katoliku Hitlerju.

Kaj je predsodek?

A ni zanikanje tega in zagovarjanje tega kriminalca še bolj čredno in tipično Vatinkaceljsko?