Objave
Janko Deželak se je rodil leta 1945. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1971. Po končanem študiju se je za pet let zaposlil v velenjskem Gorenju, kjer je bil organizator poslovanja, nato pa je bil 17 let zaposlen v Pivovarni Laško kot šef finančno-računovodskega sektorja. Od leta 1990 do 1992 je bil poslanec v Skupščini Republike Slovenije in predsednik odbora za kreditno-monetarni sistem in politiko. V letu 1993 je bil kot član poslovodstva Ljubljanske banke zadolžen za sanacijo bank in hranilnic, od novembra pa direktor Agencije za sanacijo bank in hranilnic. Med leti 1995 do 1997 je bil minister za ekonomske odnose in razvoj, nato pa sekretar na Ministrstvu za obrambo RS.
Poklicna pot Vas je po začetkih v Gorenju peljala v pivovarno Laško. Nekateri poznavalci pravijo, da je ravno po Vaši zaslugi postala eno najuspešnejših in prepoznavnih slovenskih podjetij.
Takrat smo ogromno investirali v razvoj, v nova tržišča in posodabljali opremo. Celo iz Nemčije so hodili k nam gledat, kako smo to opravili, in nas jemali za zgled. V nekaj letih smo potrojili proizvodnjo piva in tako iz lokalne pivovarne postali prva pivovarna v tedanji Jugoslaviji.
So bili drugačni časi?
Gotovo. Danes slišimo, da delodajalci ni so plačevali prispevkov svojim delavcem, kar je bilo v času socializma nepredstavljivo. Konec meseca nismo mogli oddati vseh dokumentov na tedanji SDK, če niso bili tu di prispevki plačani. Iz tega vidika je današnja zakonodaja zelo pomanjkljiva. Nekateri minimizirajo težavo rekoč, saj je samo 1,6% takih, ki nimajo prispevkov. A se zavedate, da je to na tisoče družin, ki za sodobne poglede živijo v revščini! Kaj pa je to drugega kot revščina, če morajo delavci za svoje otroke, v 21. stoletju, prositi Karitas in Rdeči križ za šolske potrebščine!
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani ali spletni izdaji mesečnika Naš Vestnik.
Ni komentarjev:
Objavite komentar