Predsodki

Papež je sklenil svoj obisk Velike Britanije in prve ocene presenečajo celo najstrožje kritike. Množice, ki so po ulicah in na prizoriščih spremljale obisk, so pokazale veliko zanimanja angleškega prebivalstva za prisotnost Petrovega naslednika na Otoku. Skupine protestnikov so bile napovedane, pričakovane in v večkulturnem okolju povsem normalne, zato k temu obisku sodi tudi "drugo mnenje".

Tudi britanska javnost je povedala svoje: predsodki padajo. Komentator časopisa Daily Telegraph ugotavlja, da se je zgodilo nekaj nepričakovanega, saj britanska javnost s pristno radovednostjo posluša papeževe besede. Besede, ki na zgoščen način prinašajo pomembno sporočilo sodobni družbi na Otoku in tudi širše. Zdi se, da kritični toni osamljeno životarijo samo še v tisku slabo prezračene periferije, ker veliki in ugledni Evropski časopisi počasi že priznavajo velik uspeh tega obiska. Kdor pozorno posluša sporočilo Benedikta XVI. razume, da bolj kot politična moč stopa v središče človek kot celota.

Uspeh ni samo pastoralen, ampak – in predvsem – političen, saj je ta obisk najbolj resno vzela kraljica Elizabeta II. ter vsi politiki. Prvič se je zgodilo, da je kraljica počastila prihod tujega državnika s članom kraljeve družine na letališču ter v svojem govoru izpostavila pomen odpuščanja napak iz preteklosti.

Papež je na svoji strani dal vedeti, da sta Katoliška in Anglikanska Cerkev glede družbene prisotnosti v sorodnem položaju, zato antagonizem jima ne bo koristil. Srečal se je tudi s petimi žrtvami spolnih zlorab in se ponovno opravičil, da je bilo storjeno premalo. Mislim, da so  že vsi sprejeli sporočila sramu in obžalovanja, vendar če ne bo konkretnih in učinkovitih dejanj, bodo ostala le prazne besede. Katoliška skupnost in civilna javnost čakata na konkretne rezultate, ker z vsakim novim škandalom zlorab, verodostojnost Cerkve izgublja teren.

Večina slovenskih nacionalnih medijev je tudi tokrat odigrala že dobro utečeno vlogo partijskega glasila. Morda so krivi uredniki, morda lastniki ali politika, dejstvo je, da so članki o papeževem obisku v Angliji uresničili predvidevanja o slabem novinarstvu. Žal smo v Sloveniji prisiljeni brati in poslušati podpovprečne pisne izdelke, ki s pravimi novinarskimi prispevki nimajo kaj dosti opravka. Slovenski medijski prostor načrtno gradi predsodke, da lažje izstopajo želena stališča lastnikov. Tako so načrtno zamolčali ključne podatke, pozitivne vidike (ki jih ni bilo malo) ter številna srečanja tega papeževega potovanja.

Po verskem prepričanju se nimam za »papežnika«, kakor so nekoč v Angliji označevali katolike predane Rimu, vendar mislim, da mora profesionalno novinarstvo prikazati stanje na etičen način. Iluzija? Lahko bi, da navedem le nekaj primerov, izpostavili pozitivne vtise politikov, pričakovanja ljudi ali medijsko pozornost, ki je je bil deležen papež. Slovenskemu bralcu se godi velik krivica, ker je podvržen sodobni obliki cenzure, ki je močnejša od tiste pod prejšnjim režimom.

Potovanje Benedikta XVI. v Anglijo se je izkazalo za velik uspeh, mnogo predsodkov je padlo in to bo omogočilo demokratični družbi nov pogled na stoletne delitve. Spreobračanje drugače mislečih ni nikoli tako ugoden posel, kakor prizadevanje za blagostanje, mir, napredek in iskanje skupnega dobrega.