petek, 5. marec 2010

Vrednost revščine

Ko že razpravljamo o političnem prostoru in o krizi, nekje med Chopinovo kulturno veličino in italijanskimi komiki, vam predlagam, da si preberete odlična poročila za leto 2009, ki so jih objavila številne Karitas. V teh dneh potekajo namreč občni zbori Škofijskih Karitas in mislim, da je velika škoda, če ne namenimo dovolj pozornosti na konkretne oblike pomoči, ki smo jo Slovenci izkazali v minulem letu.

Zneski, številke, prostovoljci, delovne ure … ki so jih zbrale številne Karitas so odlični pokazatelji stanja družbe, ki ni pozabila na bližnjega. S ponosom lahko pokažemo – kot civilna družba – da smo v določenih primerih darovali več kot milijon evrov. To ni malo!

Za blaženje stiske šteje vsaka ura prostovoljnega dela, tako kot tudi drobiž, ki ga mimogrede pustimo v nabiralniku za Karitas. Res je, da gre le za blaženje stiske in ne za preventivo, ampak tukaj je dokaz, da tudi revščina ima svojo vrednost. Enako vrednost, kakor jo je imela tista uboga vdova, ki je dala »samo« dva novčiča …

Bogastvo - če se smem tako izraziti - Karitas sta tista »dva novčiča« in vse tiste »vdove«, ki jih namenjajo tistim, ki še tega nimajo. Takih ni malo. Številka brezposelnih znaša skoraj 100.000 oseb in je zadosten razlog, da odpremo temeljit razmislek, kako bodo preživeli, če jim ostali obrnejo hrbet. Drobiž je res samo drobiž, vendar vsi poznamo, da je kamen na kamen palača in zrno na zrno … 

Več si lahko preberete TUKAJ ter tukaj in tukaj.

3 komentarji:

ana od srca pravi ...

Pozdravljen!

Nekako ne supem kaj dosti prihajati k tebi, me pa je nagovoril tale tvoj prispevek, ne nazadnje tudi zato, ker smo na to temo razmišljali pred kratkim v bilbični skupini ob tistem in Mt 5 ali 6, o miloščini ....

Morda bom napisala na blog, zdi se mi zelo pomembno, da bi ene stvari spoznali ...

Pozno je že, zato le pozdravljam! :-)

Aljoša pravi ...

@ Ana: Mediji so pomoč brezposelnim in socialno ogroženim dobro sprejeli, vendar bi jo lahko bolje. Če je 100.000 brezposelnih alarmantno stanje, so tudi milijonski zneski pomoči tolažba, da je naša družba še vedno sočutna.

Ana, veš, da si vedno dobrodošla!

ana od srca pravi ...

Veš, Aljoša, drage so mi tvoje besede!
Biti zaželjen je res nekaj velikega, lepega!

Se pozna, da imam zdaj verouk, začela sem decembra ... in otroci mi še in še zaposlijo glavo - in srce! In tudi sama pišem na blog marsikaj, kar ima kakšno zvezo z drugarčki pri verouku - ali pa z njihovimi starši! No, ne opravljanje, toda to, kar razmišljam ob njih, v želji zanje, v upanju zanje ...

Želim ti veliko blagoslova!