Skepsa je filozofsko stališče, ki temelji na kritični analizi tistega spoznanja in tistih zaznav, ki so v določenem trenutku resnični hkrati pa na podlagi danih možnosti želi, da bi pridobili popolnoma resnično umevanje.
Zakaj tako dolg in že skoraj grd stavek? Ker je tema tega zapiska zelo zapletena. Volitve. Na blogu sem se vzdržal pisati kakršnokoli mnenje o izidu volitev, dokler niso bili rezultati dokončni. In zdaj še moj »piskrček« k stvari.
Sam potek volilne kampanje se mi je zdel zelo zanimiv. Udeleženci kampanje (=politiki) so predstavljali svoje programe z uporabo zelo slovenske metode: blatenje svojih nasprotnikov. Vsi v enaki meri. Malo starih zamer iz polpreteklo zgodovine, malo finančnih afer iz te in one vlade, veliko »nepričakovanih« škandalov in še več medijskih odkritij. Volilna kampanja prepletena z očitki, domnevami, grožnjami, žalitvami, tožbami in velikimi mednarodnimi preiskavami.
Še bolj zanimivi so bili odzivi javnosti in medijev. Mrtvi iz prometnih nesreč so postali le še lokalne novice, mednarodno dogajanje komaj opazno in iskanje pravih odgovorov le še stvar posameznikov. Budno uho in bistro oko sta lahko hitro razločila komu kateri medij pripada.
Naslovnice so bile polne velikih obljub, že zase velika plakatna mesta prepolna še večjih nasmehov in mali poštni nabiralniki polni velikih načrtov. Plakati z velikimi nasmehi, močnimi stavki in še močnejšimi obljubami so okužili vsako drevo, oglaševalno mesto, prazno steno. Letaki, posebne izdaje strankarskih časopisov in izredna vabila niso bila izključena.
Vsi politiki so se zavedali »pomena reform«, izstopala je njihova »odgovornost za spremembe« in čutili so potrebo povedati populaciji male podalpske deželice, da je »na pravi poti«. Potem smo še volivci povedali svoje. V zapečatene škatlice smo metali velike papirje. Z velikimi upi in velikimi pričakovanji ...
1 komentar:
Na kratko napisano, a zelo zanimivo. Bomo videli, če se kaj zanimivega razvije. V eni od zadnjih številk Demokracije je bila zanimiva analiza prof. Žalca, ki pravi, da so desno-sredinski politiki v kampaniji "naprej metali" le gospodarski napredek ipd., pozabili pa so na umetnost, filozofijo in duhovnost. Ko se potem ob enem finančnem kriznem trenutku vse tisto zruši, ostaja resnično vprašanje, kje so tista tri področja, ki bi morala biti tam vključena. Zanimivo pa je, da jih ni imela niti stranka NSi... Najbrž je tudi zato nisem volil - z SDS namreč ni kazala bistveno drugačnih stališč.
Objavite komentar