Objave
Na stojnicah male tržnice sem dlje časa pustil zastarelo robo. »Datum uporabe« je pretekel že nekaj časa in marsikdo je verjetno že opustil tovrstno nakupovanje. Dragim bralkam in bralcem se opravičujem za »klike v prazno«. Koristim to priložnost, da izrazim hvaležnost za redne komentarje in dober obisk. Zame to predstavlja dobro spodbudo za naprej.
In kaj bo novega? Preko zaporednih pritiskov na tipkovnico bom dodal svoje misli ob tem, kar lahko vsakdo bere v časopisih, posluša po radiu ali TVju in spremlja preko interneta.
Tokrat razmišljam o zelo kritični točki resnega vprašanja našega časa. Gospodarska kriza. Ni enostavno opisati, strniti in povzeti celotnega dogajanja. To lahko stori vsak sam preko spletnih ali drugih virov informacij. Kriza na borznih trgih, v gospodarstvu in svetovnem bančnem sistemu povzroča resna vprašanja za prihodnost.
Nisem finančni analitik zato bom z veseljem in dobrodošlico sprejel kakšen kompetenten komentar pod to objavo na to temo. Dejstvo pa je, da hkrati z gospodarsko krizo tudi družbeni sistem prehaja v resne težave. Zakaj? Ker je gradil (in še vedno gradi) na zunanjosti, na materialnih osnovah tržne logike, na finančnih investicijah, na dokazovanju premoči v denarnih enotah… Pozabili in opustili smo duhovno, kulturno, etično, umetniško, naravovarstveno, vzgojno in karitativno investiranje. Tovrsten »kapital« ne propade in redko zaide v krize. Svet potrošništva se iz dneva v dan prebuja z močnim glavobolom, ker ne ve kje vzet, ker nihče nima več gotovih temeljev in vsak grabežljivo zapira svoj hranilnik.
Ošabnost ki je prevladala, je prva napaka v tej krizi. Druga napaka – iz družbenega vidika tudi ta – je reden spregled številnega bogastva, ki ga premore zahodni svet: mladina, iskanje vrednot in vse kar sem že v zgornjem odstavku naštel. Od tega ni nihče bolj sit – marsikdo pa je manj siten. In še to: če nas nista niti evangeljska in niti ta šola izučila, tudi naslednje – težje – nas ne bodo!
4 komentarji:
Potratni vladar Ludvik XIV je imel se genialnega financnega ministra, imenoval se je Colbert. Ker je Ludvik rad zapravljal je moral Colbert dobiti sredstva za ta zapravljanja. In v ta namen je doloceval carina za uvozene izdelke in je uvazal samo in izkljucno tisto, kar se ni dalo proizvesti doma. Zato se je Francija v tistem casu spremenila v financno, industrijsko in kulturno velesilo. Sociala ni bila se nikoli tako razvita, kot v tistem casu. Tri izmenski delovni cas v tovarnah, otroci do 12 leta niso smeli delati, druzine z vec otroci so imele davcne olajsave. Vendar Colbert tega ni delal iz clovekoljubnosti, temvec zaradi pohlepa svojega vladarja, ki je seveda vedel za vse to, saj je bil eden redkih vladarjev, ki je znal postevanko na pamet in je znal celo pravilno francosko (kar je se dane tezko)brati in pisati. Otroci do 12. leta niso smeli delati v tovarni, ker so morali delati doma. Tri izmenski delovni cas je bil zato, da se je lahko delalo noc in dan in da so ljudje lahko pocivali. Ljudje, pa so lahko pocivali zato, da bi vmes delali otroke. Davcne olajsave pa so bile zato, da so lahko vse tiste otroke vzredili in poslali delati v tovarne.
Logicno in preprosto. Kjer je denar, tam se prijateljstva koncajo. Danes pa je gospodarstvo v krizi zato, ker nasi politiki ne znajo postevanke, ne znajo logicno razmisljati in mislijo samo na svojo korist. Kje bi bilo sedaj boljse ziveti v Franciji 17. stoletja ali v Sloveniji v 20 stol.?
Ja, ja, neumneži. Jutri bodo terjali vašo dušo! Naš temelj pa je nekje drugje. Jaz si kaj dosti sploh ne belim glave s temi finančnimi krizami, če so jih včasih prebrodili, jih bomo tudi danes. Zanimivo, kako se v takih situacijah mobilizirajo vsi "strokovnjaki", da vse skupaj izgleda že kar smešno.
Finančna kriza ki jo tokrat doživljamo ni tako zanemarljiva.
Na eni strani je realen pokazatelj stanja družbe: finančna logika je premagala vse ostale in vse se presoja samo še z denarnimi merili.
Zahodni svet (posebej EU) ne čuti direktnih posledic, ker je nekaj varovalk, ki držijo še skupaj zadeve. Hudo je za t.i. tretji svet. Cene osnovnih prehrambenih izdelkov kot so riž, pšenica, koruza in soja – resnici na ljubo – naglo rastejo. O tem seveda ne bomo obveščeni v velikih hipermarketih, kjer so prodani artikli vsak dan samo za nas »ceneje«. Dejstva kažejo povsem drugače! Na svetovnem trgu se je riž v zadnjih dveh letih (od leta 2006) podražil za 217 odstotkov! Pšenica za 136 odstotkov, koruza za 125 odstotkov in soja - od leta 2006 do danes - za 107 odstotkov.
Če upoštevamo take premike cen, si lahko marsikaj tolmačimo.
V medijih beremo kar nam politika želi povedati. Zganejo se tisti strokovnjaki, ki so politično "čisti"; ostali so prisiljeni k molku.
Ma super Aljoša. Tvojega bloga že nisem gledal dva meseca,bi kmalu pozabil. Lepo,da si odprl aktualno temo. Tudi o tej temi govorim z sorodniki in bratom. Morali pa bomo spremeniti vrednote v naših glavah. Katera nam je najvišja v tem modernem svetu? Vemo, pa jo dajemo na stran. Lepo se imej Aljoša in ti želim še veliko uspeha naprej.
Objavite komentar