V branje vam ponujam nekaj odlomkov iz govora, ki ga je imel g. Dušan Jakomin ob srečanju z ministrom Žekšem v Trstu. Dušan je - za tiste, ki ga ne poznate - pomembna prisotnost v Trstu, ki s svojim raznolikim delovanjem priča o obstoju Slovencev onkraj meje. Obstoj, ki vsekakor ni enostaven, pogosto stisnjen v kot s strani italijanske in slovenske vlade. Biti Slovenec ni enostavno, toliko manj biti Slovenec v Trstu. Pa vendar, se splača, ker sta tako izkušnja manjšine kot tudi meje pomembna, da si lahko ustvarimo zavest, kaj je narod.
Čeprav se lahko komu zdi, da je življenje v Italiji ena sama dolce vita, se precej moti. In to je Dušan tudi izpostavil:
Ne spimo pa na lovorikah, saj smo kmalu po vojni postali tarče drugih ideoloških skrajnežev. Naša prizadevanja se nadaljujejo v novih, nič manj lahkih razmerah. Vloga slovenskega duhovnika v zamejstvu je danes enako pomembna, kot je bila nekoč. Naše delo je tiho in vztrajno, v stalnem stiku z ljudmi. Tržaški Slovenec, ki je zvest slovenskemu bogoslužju, ostaja zvest tudi svoji slovenski identiteti. Priznati moramo, da smo priča neustavljivemu osipu števila Slovencev, zlasti v samem mestu Trst, kar postaja usodno za naš kraj, za našo prihodnost.
Prihodnost in obstoj Slovencev v zamejstvu sta izpostavljena mnogim viharjem in preizkušnjam, ker pritisk asimilacije ne poneha. Manjšina pogosto prevzema običaje in pogovorni jezik dominantne kulture, zato je navidezno lažja pot tudi pot izginjanja. Trst brez Slovencev ne bi bil to, kar je danes.
Velik doprinos k ohranjanju jezika in istovetnosti so omogočila številna kulturna društva, časopisi, revije in pevski zbori:
Zelo dobro je razvito cerkveno petje, za katerega skrbi Zveza slovenskih cerkvenih zborov, ki povezuje več kot 30 odraslih in devet otroških oz. mladinskih zborov. Mnogi odrasli in vsi otroški zbori ob sakralni gojijo tudi posvetno slovensko pesem. Začeli smo s skupnimi koncerti in nastopi zborovskih revij, najprej v božičnem času, kmalu zatem pa tudi z revijami ljudskih in umetnostnih pesmi.
Ravno zaradi intenzivnega dela za ohranjanje avtohtonega slovenstva med ljudmi, ki jim materni jezik veliko pomeni, so tržaški duhovniki naslovili na ministra posebno prošnjo:
Kljub težavam pa nas preveva optimizem, ker vemo, komu služimo in zakaj. Od tod naša skrb in naše delovanje. V tem duhu pričakujemo razumevanje in sodelovanje s Slovenijo, da naše delo in napore enakovredno ovrednoti z delom ostalih organizacij, ki delujejo v korist tukajšnjega slovenskega človeka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar