Objave
Včeraj so v Vatikanu objavili dopolnila Kongregacije za nauk vere o spolnih zlorabah. V resnici besedilo ne obravnava samo primere spolnil zlorab s strani klerikov, ampak prinaša seznam najhujših prestopkov ali grehov. Seznam, ki je obstajal že od leta 2001, je bil sedaj dopolnjen in objavljen.
Tako v besedilu najdemo nekaj zanimivih poudarkov tudi glede poskusov posvečevanja žensk v duhovnice, zlorabe glede zakramenta svete spovedi in pospeševanja preiskovalnih in kazenskih postopkov. Pri slednjih velja omeniti, da so z novimi pravili lahko bistveno krajši. To pomeni, da v res hudih primerih (če so dokazi nedvoumni in očitni) je lahko duhovnik odslovljen iz kleriškega stanu brez sodnega postopka, ampak samo s papeškim odlokom. Kot "novo kaznivo dejanje" je uvrščeno na seznam tudi posedovanje ali širjenje pedopornografskega gradiva.Velika novost je tudi na vatikanski spletni strani, kjer so dostopni vsi (ali vsaj večina) dokumentov, člankov in drugih besedil o spolnih zlorabah v Cerkvi. In zbirka je kar bogata! Tukaj najdete celo angleški prevod super-tajnega Crimen Sollicitationis, ki ga je angleška BBC v svoji dokumentarni oddaji povzdignila na raven kdo-ve-kakšne tajnosti.
Uradna Cerkev je s tem dejanjem pokazala, da je bilo v preteklosti premalo storjenega in preveč opuščenega na občutljivem področju spolnih zlorab. Druga plat medalje pa je, da od leta 1962 do danes je tudi (laična) družba spremenila svoje poglede na te zadeve, kjer bil tabu prav tako velik.
Linija popolne transparentnosti, ki jo je Benedikt XVI. ubral, želi omogočit žrtvam možnost, da se seznanijo s svojimi pravicami in jih opogumit, da kazniva dejanja in krivice, ki so jih morali trpeti, tudi prijavijo. To se je že prej dogajalo, vendar sedaj imajo na voljo tudi cerkveno-pravno podlago. Verjetno pa ni čisto zgrešena teza če trdimo, da ko teče voda v grlo, je vse dobrodošlo, da bi to deročo vodo lahko ustavili. Če se sploh še da.
Kar smo videli v zadnjih mesecih bi bilo pred kakim letom nemogoče: javni odstopi (nad)škofov zaradi prikrivanja spolnih zlorab in množenje števila primerov do ne slutenih razsežnosti. O resni krizi, ki je prizadela Cerkev je spregovoril tudi Benedikt XVI., ko je dejal, da največji sovražnik Cerkve je znotraj nje same.
Kar smo videli v zadnjih mesecih bi bilo pred kakim letom nemogoče: javni odstopi (nad)škofov zaradi prikrivanja spolnih zlorab in množenje števila primerov do ne slutenih razsežnosti. O resni krizi, ki je prizadela Cerkev je spregovoril tudi Benedikt XVI., ko je dejal, da največji sovražnik Cerkve je znotraj nje same.
8 komentarjev:
Meni se to zdi dokaj pozno. Nekaj, kar bi morali urediti že zdavnaj, ampak je organizacija očitno tako okostenela, da se zelo počasi prilagaja in odgovarja na izzive časa.
V primeru pedofilije sploh, sta pa še vprašanji ženskega duhovništva in porok duhovnikov. Težko, da se bo kaj spremenilo, čeprav so se duhovniki pred tisočletjem seveda lahko poročali.
lp
Mene pa izredno veseli, da se je na tudi tem področju po 2000 letih nekaj premaknilo. To je velika zmaga za svetovno javno mnenje in moralni čut celotnega človeštva.
@ Jin: Res je, pozno je. Vsekakor pa bolje pozno kot nikoli. Mislim, da si nakazal pravo smer razmišljanja: nekaj kar se je uveljavljalo v tisočletjih ne more en človek odpravit v enem letu. Pri teh zadevah je potrebno veliko taktičnosti. Upajmo, da jo bodo imeli tudi nasledniki sedanjega papeža.
@ Anonimni: Javno mnenje in mediji so igrali izredno vlogo. Vstopili so v diskurz odločanja, ki je privedel, da se o težkih grehih ne molči več, ampak rešuje. In čeprav je katarza boleča, prinaša rešitev.
Vsekakor je vredno pohvale, da se je RKC odločila, da pedofilov ne bo več skrivala in jih premeščala, kar je vodilo k nadaljevanju zlorab. Sicer gre res bolj za zdravljenje simptomov kot bolezni in ne moremo spregledati ekonomske logike zadaj, pa vseeno menim, da je napredek. Tudi če bo od zdaj na veke vekov RKC notorična zaradi pedofilije, jo bo ta sloves vsaj vzpodbudil k večji previdnosti.
Tako, da molite k blaženima Grozdetu in Stepincu, da se bodo stvari od sedaj korektno reševale.
Se strinjam, da bise to dalo tudi prej napraviti - kot sem pisal pred časom, je bila možnost že v 90ih letih, pa ni bila izkoriščena. Se je pa Cerkev vsaj zganila, za razliko od nekaterih drugih družbenih krogov. Potrebno bi bilo sodelovati, saj so težave širše družbene, ne le cerkvene.
Celibat in žensko duhovništvo pa sta minorni težavi - obstaja kup drugih problemov, ki jih je treba rešiti, potem pride na vrsto diskurz o celibatu. Zdi se mi, da ne tudi o ženskem duhovništvu, bi pa gotovo ženske morale imeti večjo vlogo, saj se to še kako pozna.
Grozdeta in Stepinca se pa nimamo kaj sramovati - naj se sramujejo tisti, ki so njima in vsem drugim vernim tako ali drugače škodovali in jih tudi veliko pokončali! Diskreditiranje je dejanje iz obupa, ker obema blaženima ni mogoče na zgodovinski podlagi dokazati prav nič, ker nič od tistega nista storila!
zakaj bi se katoliki česarkoli sramovali?
Najbolje je to opredelil bloger Isauros na RTV.SI/BLOG pri debati glede Hitlerjevega režima in RKC, kjer je podal naslednje mnenje:
''katoliki plačujemo tudi večino davkov in rtv naročnine in omogočamo tepcem, da takole interpretirajo zgodovino. Katoliki smo naredili tako rekoč vse kar v Evropi stoji.''
Kaj imata pri vsem tem Grozde in Stepinac veze?
Objavite komentar