torek, 7. junij 2011

Ateizem, mladi in vera – zakaj proč in zakaj ostati?

Vir: http://media.panorama.it
Binom ateizem in mladi je zanimiva in izzivalna kombinacija sodobnega družbenega pojava, ki dobiva vedno večje razsežnosti. Zakaj vedno več mladih se deklarira za ateiste, čeprav ne vedno vedo kaj to pomeni? Zakaj je ateizem moderen? Ali sploh lahko »ne-mislimo Boga«? Na ta vprašanja bom skušal nasloniti svoje razmišljanje in ker točnih odgovorov nimam, bom odprl še dodatna vprašanja. Da, nad vprašanja z vprašanji, ker včasih potrebujemo le refleksijo stanja, da lahko ugotovimo, kako naprej.


Pojem ateizem danes nosi v sebi več pomenov, kot jih je pred leti, ker postaja nova oblika poganstva. Zavrnemo Boga in tradicionalna verstva ter se zatečemo v čaščenje niča, da smo proti nečemu in s tem drugačni. Toda kljub temu nekaj častimo, se obnašamo religiozno in ravno to je ironično, ker zavračamo vero in obstoj božanstva tako, da oblikujemo novo obredje, novo vero in novo božanstvo. Novo božanstvo je brez obraza, do njega ne gradimo odnosa, ne potrebuje naših molitev in nedeljske maše. To je božanstvo svobode in od njega lahko vzamemo kar hočemo in kar nam tisti trenutek najbolj paše.

Sodobni rituali so prinesli nove svečenike, ki so mediji. Oni oblikujejo družbo in mlade ter vnašajo v naše življenje navade s katerimi določajo kaj je »in« in kaj »out«. Biti kristjan je po njihovi sodbi definitivno »out«.

Kdo pa so mladi? Današnja mladina – ne vsa – se na verskem in etičnem področju nahaja v primežu »vse je dovoljeno, ker imam pravice« in krizo življenjskega sporočila z neko vsebino. Veliko raziskav in študij opravljamo o tem, kako mladi vidijo družino, medije, vrstnike, šolo ... z veliko težavo pa jih preprosto vprašamo: »ali kaj potrebuješ?«. Medtem ko oni preživijo več kot tisoč ur letno povezani z velikimi in malimi napravami v višinah in breznih brezmejnega svetovnega spleta, naša družba išče načine, kako bi nas presenetila s presežkom, luksuzom in prestižem. Ali je to bistvo za naše življenje? Si to želijo mladi? Prepričan sem, da tako mladi kot celotna družba potrebujemo le bistvene stvari: dobre medsebojne odnose, zaupanje, veselje in radost bivanja.

Velike moralne in vzgojne figure kot so šola, družina, država in Cerkev bi morale ohranjati najvišji nivo moralnosti v družbi in mladim ponudit najboljše za njihov razvoj. Nenazadnje je to investicija v prihodnost celotne civilizacije. V majskih in junijskih nedeljah potekajo birme, zato je to čas, ko se lahko vprašamo »in kaj po tem?«.

Obdobje po birmi je že pregovorno postal čas velikega eksodusa, ki pelje mlade daleč stran od Cerkve. Kaj se dogaja med našimi najstniki, ki po vsaj sedmih letih verouka dobesedno zbežijo stran od krščanstva? Upam si trditi, da nekaj mora biti zelo narobe z dojemanjem krščanstva kot takega in posredovanjem evangelija. Svoje prispeva še družba in rezultat je popoln. Mladi birmanci si v polju o verski pripadnosti v profilu na Facebooku brez sramu odkljukajo »ateist«, vsakršna povezava na vero pa je sistematično izbrisana. Zakaj na socialnih omrežjih najdemo slike (sanjskih) potovanj in norih zabav, ne najdemo pa fotografije njihove birme? Zakaj se veča število uporabnikov socialnih omrežji in manjša število bralcev Svetega pisma?

Cerkvena »agenda« vročih tem na žalost ne sovpada z družbenimi premiki, ki se med odraščajočimi dogajajo zelo hitro in tako pri maši slišijo nekaj, kar ocenijo kot »za življenje neuporabno«. Razkorak je še večji in kredibilnost še manjša, ker velika večina oznanjevalcev Božje besede ostaja samo na teoretični ravni, njihova dejanja in zgledi pa ne odsevajo evangelija. Ta že nekaj časa ni več Magna carta v Cerkvi, ampak samo še droben tisk, ki prepriča majhen krog ljudi.
 
 Moč in lepota Kristusovega odrešenjskega sporočila sta za vse čase, tudi za nas, za danes. Postati moramo civilizacija, ki »misli Boga«, da bomo lahko upali in načrtovali, sicer je s smrtjo vsega konec. Obup lahko presežemo le z zagotovilom, ki ga je Jezus zapustil, da je smrt premagana. Morda je prišel čas za dieto za Cerkev, družbo, družine, politiko, medije ... vsi bi morali na očiščevalno dieto, ki bi očistila naše misli, želje in ideje. Ker smo siti vsega in drug drugega, spregledamo vso lepoto ki nas obdaja. Potrebujemo čas, da se vrnemo k bistvenemu, k tistemu, ki nas ne otežuje in bremeni, ampak daje novo energijo in voljo, da gremo naprej. To je evangelijsko sporočilo, ki nam pomaga, da odkrijemo bistvo in smisel življenja. Zato je vredno ostati.

Objavljeno v sveže izdani junijski številki tržaškega mesečnika Naš vestnik.

19 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Zakaj o ateizmu (skoraj) vedno piše nekdo, ki o tem nima pojma?

Marin pravi ...

Pomisli pomisli, brez sramu se mladi deklarirajo za ateiste. Seveda, edino prav. Na srečo so časi, ko te je bilo sram reči, da si ateist, mimo.

Zakaj mladi ne berejo več svetega pisma? Zato, ker na srečo obstajajo tudi druge pravljice. Sveto pismo je bilo neštetokrat predelano za namen propagande in ne živimo več v svetu, ko bi se morali zgodovino učiti iz svetega pisma. Smo že zavrgli vse večje mite, ki se tam notri nahajajo. Tako sveto pismo ni več zakon, ampak ga je znanost spravila na nivo pravljic. S tem, da obstajajo za otroke tudi lepše pravljice, takšne, v katerih ne kamenjajo ljudi, kjer ni genocida in zlobnih stričkov na oblakih, ki se jih je treba bati.

Anonimni pravi ...

http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042450323

V Boga verjame 90 % Američanov. Verni ljudi tudi so bolj zdravi in število vernikov narašča ali ateizem ni izpolnil svojih pompoznih napovedi o razcvetu.

Anonimni pravi ...

Ateizem je najbolj dogmatska religija, saj verjame da se da iz nič in mrtvega ustvarit življenje.

Da se pa ateisti deklarirajo za ljudi ki nimajo vere je pa čisti ego in napuh.

Nik pravi ...

Bedarija. Večina crkvenih dogem je neumnost in izmišljotina. Ljudje (Homo Sapiens) niso nič posebnega glede na ostale hominide, vsi primati s(m)o moralne živali in razločujemo dobro in zlo v okviru danega moralnega sistema (kot tudi ostale socialne živali). Človek se je razvil z evolucijo iz skupinega prednika vseh primatov, ki so vsi samozavedajoča in inteligentna bitja. Med današnjimi ljudmi (Homo Sapiensi), prejšnjimi izumrlimi ljudmi (ostale vrste Homo) in ostalimi hominidi ne obstajajo kvalitativne razlike (kot npr. nekakšna "duša"), ampak so razlike le količinske, ljudje imamo večjo sposobnost koriščenje lastnosti, ki jih delimo z ostalimi primati. Nekakšen "prvi" človek ne obstaja, nikoli ni živel v enosti z Bogom, od katerega bi odpadel z nekakšnim "izvirnim grehom". Brez izvirnega greha pade v vodo celotna linija krščanskega razmišljanja - ljudje nismo grešni, kot si to zamišljajo kristjani in zamisel da bi potrebovali nekakšnega "odrešenika" je popolna neumnost. Kdor dandanes verjame v te krščanske dogme je ali starejši neizobražen človek ali pa je neumnež, ki verjame v fantazije.

Anonimni pravi ...

Ateizem je najbolj dogmatska religija, saj verjame da se da iz nič in mrtvega ustvarit življenje.
Ateizem ni religija in nima dogem. Prav tako ateizem nič ne govori o nastanku življenja, vesolja, morale, ...

Da se pa ateisti deklarirajo za ljudi ki nimajo vere je pa čisti ego in napuh.
Ateisti verjamemo marsikaj, ne verjamemo pa v boga. Da pa nekateri ateiste deklarirajo kot ljudi brez (vsake) vere je pa odraz njihove neizobraženosti.

Aljoša pravi ...

Zakaj o ateizmu (skoraj) vedno piše nekdo, ki o tem nima pojma? Najbrž iz istega razloga kot tisti, ki pišejo o religiji/ah ali veri pa o tem tudi nimajo pojma.

Ateizem obstaja le toliko, kolikor obstaja vera, ker zaenkrat še ni formuliral drugega, kot negacijo nečesa. Mislim, da je za ateizem najtežje postaviti stavek/trditev/dogmo s pozitivnim tonom. Sicer pa ateizem je zelo koristen za religije, ker nastavlja zrcalo šibkim točkam njenega mišljenja.

Anonimni pravi ...

V osnovi še negacija ni. Ateizem je odsotnost vere v boga.
Če koga kaj več zanima:
http://atheism.about.com/

Anonimni pravi ...

Hm, kaj pa, če je bog res ustvaril človeka sam pa je nastal z evolucijo?

Žagz pravi ...

Na stvar je potrebno gledati razumevajoče. Ateizem je predvsem alergična reakcija na fašistoidne religije, kot sta krščanstvo in islam.
Tudi jaz sem bil po birmi ateist, ker sem dobil za darilo Biblijo in, radoveden kot sem, sem jo dejansko prebral. Ampak ljudje smo religiozna bitja.
Konkretno v blogu je postavljena dilema ''krščanstvo ali ateizem'' in ne ''vera ali nevera''. In za posatvljeno dilemo velja podobno: ali je bolje biti gluh ali slep, oziroma pravilneje: ali je bolje verjeti v laž ali v nič.

Žagz pravi ...

Pa zelo se strinjam z Nikom. Koncept izvirnega greha je kriminalno blesav. Zato, ker je judovski bog prvim človekoma, ki ju je ustvaril v času izuma lončarskega kolesa, nastavil past v obliki drevesa znanja (pozor: ''drevo znanja'' in ne npr. ''drevo neumnosti', že tu se vidi tendenca te celotne zadeve), za katero je vedel, da se bosta ujela. In zato smo zdaj vsi ljudje grešni. Pač, zato ker smo.
Pa kako bi bilo, če bi država izhajala iz predpostavke, da so vsi državljani po defaultu kriminalci?
Nočem biti nespoštljiv, a evidentno je, da kristjani nimajo dosti stvari pošlihtanih. So pa pojave, saj sami sebe imenujejo ''veliki grešniki'', a menijo, da jih ima zaradi tega bog še posebej rad. In potem se čudite, da je ateizem temu alternativa?

Anonimni pravi ...

Za mladega, razmišljajočega človeka je znanstveni pogled na svet (t.j.ateizem) edina logična in prava izbira.

V svoje življenje vključi še kulturo in humanizem in ne potrebuje nobenih primitivnih ideologij, kakršna je židovsko-krščanska mitologija.

Danes sta astrologija in religija zatočišče za vse tiste reveže, ki iščejo tolažbo, narkotik, berglo, psihoterapijo.

Lahko pa imajo mladi samo smolo in so se rodili religioznim staršem, talibanom, ki jih silijo k obiskovanjem raznih kultov, sekt ali cerkva.

Vsak mlad človek se mora torej SAM odločiti ali bo pokončno, samozavestno hodil po svetu ali pa bo rajši padal na kolena, se klanjal pozlačenim malikom ter poljubljal roke moškim v kiklah.

Sodobna znanost - recimo psihologija - obravnava religijo kot SKUPINSKO SAMOPREVARO.

Le zakaj bi se torej vrteli okoli navideznega Sonca, ki ga ni ?

Aleš Medvešek pravi ...

Kakšen estremizem je pa zdaj to? Če ne verjameš v boga potem verjameš v nič.
Ni tako preprosto. Ateisti se samo zavedamo, da nekaterih stvari ne vemo oz. ne razumemo (kot npr. nič) in s tem se je potrebno sprijazniti. Je res tako težko priznati, da nečesa ne vemo?

Žižek pravi:
http://www.youtube.com/watch?v=MUho5BgALaY
http://www.youtube.com/watch?v=4NHu4XvsFiA&feature=related
...

bp pravi ...

Verniki, ki jih poznam, v boga večinima samo verjamejo in ne mislijo kaj dosti, premišljevanje pa puščajo ateistom, agnostikom in skeptikom.

Nik pravi ...

Jaz se tudi strinjam z Žagzom glede ateizma kot alergije na religije.

Drugače pa je zame ateizem prav tako religija kot je katolištvo, kot je na primer mišljenje "gravitacija ne obstaja" prav tako gravitacijska teorija. Čeprav bi se pri takšni gravitacijski teoriji posledice takoj videle; pri verskih sistemih je vse skupaj malo težavneje.

Če bi bilo na izbiro samo eno ali drugo, bi živeli v nočni mori; na srečo je danes na voljo vse polno religij in neverskih svetonazorov iz celega sveta.

(Sem bi se dalo vpeljati še sekularizem, proti katerem je toliko govoril Ratzinger na Hrvaškem.)

@Aleš
>Je res tako težko priznati, da
> nečesa ne vemo?
Tisti ki priznajo, da nečesa ne vedo so agnostiki; ateisti deklarirano vedo kako je na stvari, tako kot verniki.

Aljoša pravi ...

Razvila se je zanimiva in večplastna debata, ki je vsekakor zelo dragocena. Vsem komentatorjem se zahvaljujem za mnenja in nove ideje!

Upam, da v prispevku nisem zvenel preveč "križarski" proti ateistom, ker moj namen je bil pokazati odpad mladih od vere, ne napadati ateiste ali agnostike. Kaj je rezultat "uspešnega večletnega" verouka? Odpad od vere. In nihče se ne vpraša, kaj se dogaja, kaj je narobe, kaj bi lahko spremenili. Kakor je ugotovil komentator bp verniki večinoma res le verjamejo in ne mislijo. To je vera brez kisika.

Mislim, da ateizem je vedno bil, le da zaradi močnejše družbene in politične pozicije avtoritet, je ostajal latenten in odmaknjen. Danes je to nekaj povsem normalnega. Na zahodu. Ali si predstavljate kampanjo v slogu "Boga ni, torej uživajte..." na arabskem avtobusu? Ali v središču Jeruzalema? Karikiram prizor, da ponazorim liberalnost naše družbe.

Sodobna teologija mora vključiti v svojo "agendo" tudi dialog z agnostiki in ateisti, sicer bo prišlo do velikega razkoraka v družbeni etiki. Upam, da bodo k takemu dialogu prispevali svoje mnenje tudi komentator Nik in drugi.

Hero pravi ...

@Nik:
Drugače pa je zame ateizem prav tako religija kot je katolištvo,...

To sta dve popolnoma drugačni stvari. Če je ateizem religija, potem je vse religija, tudi lokalno športno društvo. V bistvu je športno društvo bolj podobno religiji, kot pa ateizem. :D

Tisti ki priznajo, da nečesa ne vedo so agnostiki; ateisti deklarirano vedo kako je na stvari, tako kot verniki.

Ni res. Ateizem in agnosticizem nista nujo izključujoča. Agnostik je lahko ateist ali pa teist.
http://en.wikipedia.org/wiki/Agnostic_atheism

Pa to, da deklarirano nekaj vemo tudi ni res. Če rečem, da Boga ni, je ta izjava na enakem nivoju kot, če rečem Božička ni. A znaš dokazat, da ni Božička?

Nik pravi ...

@Hero:
Zame je vera je sistem, ki definira Boga. Obstaja več različnih ateizmov, kot tudi več radikalno različnih teizmov. Jaz sem govoril o najpogostejši verziji ateizma, torej "In a narrower sense, atheism is specifically the position that there are no deities." (wiki). Tudi če je Bog definiran kot prazna množica, je to še vedno vera. Napaka pa je podobna kot tista, kjer ateisti ne upoštevajo, da obstaja na svetu polno zelo različnih definicij Boga in operirajo s semitsko krščansko-islamsko monoteistično definicijo ker je pač najprisotnejša v tem prostoru.

Feniks pravi ...

Vse več mladih se deklarira za ateiste iz revolta. Zgodba o bogu, ki jo ponuja krščanstvo je preveč trhla in podcenjuje zmožnost logičnega razmišljanja mladih. Navsezadnje je biblija največkrat prirejena zgodba na svetu. Morda bog je, morda ga ni. To pravzaprav sploh ni pomembno, ker, če bi bil in želel, da mi vemo za njegov obstoj bi z nami vzpostavil stik. Če je in tega ne želi potem je vseeno, če o tem ne razmišljamo, ker smo po tej logiki narejeni tako, da delujemo samostojno in brez kontakta. To, da nas želi v obstoj boga prepričati nekdo, komur za to početje bog ni podelil licence, oz. neavtoriziran zastopnik pa je še posebej vredno pozornosti in seveda dvoma. Hočem reči, da bi mladi prej verjeli v boga tudi, če za njegov obstoj in dobroto ne bi imeli dokazov v primeru, da bi se pravično in dobro vedli vsaj njegovi samorazglašeni zastopniki tako pa ... . V končni fazi pa se mi niti ne zdi pomembno ali je nekdo vernik, dvomljivec ali prepričan nevernik, pomembno je kakšen je v odnosu do sebe, drugih, in narave. To je edino kar šteje in ne rasa, spol ali verska pripadnost. Sicer pa so zadnje raziskave pokazale, da so ateisti ljudje z višje razvitim čutom za prav in narobe. Omenili so le, da so od vernikov bolj promiskuitetni čeprav ne vem kdo je v raziskavo vtaknil seks. Morda kakšen "vernik"? Morda se ne zanašajo na to, da jim bo bog vse odpustil in odgovarjajo predvsem sebi?