petek, 10. december 2010

Ali lahko (z)vemo vse?

Zgodilo se je, da je širok nabor tajnih dokumentov svetovne velesile prišel v javnost. Zgodba, ki jo v teh dneh poslušamo in gledamo se zdi na meji z absurdom, vendar kot vse kaže, zelo resnična. Tajna sporočila, ki so v diplomaciji redna praksa, so razkrila, da Američani gledajo na svet zelo polarno: pol sveta je posejanega s teroristi in druga polovica z bebci. Očitno tretje možnosti ni, zato se mi zdi korektno, da se pri opredeljevanju tudi sami Američani postavijo na eno od polovic. Imajo to prednost, da si jo lahko izberejo sami …

ZDA so od svojega obstoja do danes zgradile močne sisteme, ki se v dobi interneta kažejo kot poraz med Davidom in Goljatom. Vsekakor je pojav WikiLeaksa nekaj izrednega in opozarja na številne novosti, ki se prvič pojavljajo v naši družbi. Prvič se je zgodilo, da bi bila tako obsežna podatkovna baza odtujena z enim samim dejanjem. Ni se še zgodilo, da bi lahko posameznik škodoval tako velikemu sistemu in svet opaža svojo ranljivost ravno na točki, ki jo je videl samo kot prednost: informacijska tehnologija.

Stopnja ogroženosti svetovne varnosti gre z roko v roki z napredkom in tehnologijo, ki postaja vedno bolj dostopna.


David in Goljat

Dokler je bilo znanje zaprto v knjižnicah in se o časopisih ni niti sanjalo, je bil svet družbeno uniformiran po vzoru, ki ga je narekoval ali vladar ali verski voditelj. Piramidalno urejeno hierarhijo so poznale skoraj vse kulture in civilizacije, slednje pa so bile oblikovana tako, da so življenje ljudi usmerjale po nekih začrtanih smernicah.

Internet je prinesel revolucijo komuniciranja, mišljenja in družbene ureditve. Družbeni vpliv ni več ekskluziven, ampak je razporejen med posamezniki v skoraj enaki meri. Danes ima vsak možnost, da z zelo nizko ceno posreduje svojo informacijo celemu svetu. In če ima kaj zanimivega za povedat, mu bodo tudi vsi prisluhnili. Enake komunikacijske možnosti so gotovo prednost, ker omogočajo dobro informacijsko pokritost in višjo raven izobrazbe, vendar spreminjajo razmerje sil. Pritlikavec iz sivega vsakdana lahko premaga velikana brez večjega truda in materialnih stroškov.


Vzemi jabolko in odprle se ti bodo oči

Spoznanje/a ki so prišla iz Pandorine skrinjice ameriške diplomacije dajejo ljudem pritajen nasmešek: »pa saj sem vedel, da so taki«. V kratkem času smo bili deležni spoznanj, ki nam niso bila namenjena in tudi – objektivno gledano – z njimi si nimamo kaj veliko pomagati. Priznam, da me marsikaj iz tajnih dokumentov preseneti ali nasmeji, ampak ko trezno premislim, ugotovim, da od tega nimam ničesar. Dokler bo wiki-produkcija aktualna, bomo navadni državljani z zanimanjem brali in se zgražali, potem pa hitro opazili, da od tega pravzaprav nimamo veliko. Morda nič ali celo škodo. Spoznanje je mamljiv sadež, ki se mu težko upremo. To vemo še iz časov, ko sta se tista dva sprehajala po rajskem vrtu … 

Utrgati sad spoznanja o manijah in neumnostih političnih voditeljev ne predstavlja velike škode, kvečjemu prinaša mednarodno komedijo, utrgati sad spoznanje svetovne varnosti pa je lahko igra z ognjem, ki nas vrže iz »raja«: varnosti, globalne vasi, mobilnosti, povezanosti, in gospodarskega napredka.

Poseg v območje nedovoljenega ima svoj čar, ker daje posamezniku občutek obvladovanja informacij kot znamenje moči in kontrole. Da, gre za posameznika, ki ga to lahko prav hitro odvrne od dobrih in plemenitih ciljev ter pripelje na rob. Zavest obvladovanja nekega spoznanja nosi v sebi arhetipsko nevarnost upora sistemu, družbenemu redu in družbi. Posameznik oborožen s svobodno voljo, omamljen od slave in oblasti, brez kontrole, ki se postavi na mesto božanstva, je utelešenje zla.


Kralj ima oslovska ušesa

Iz grške mitologije poznamo zgodbo kralja Midasa, ki ga je bog Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi. Kralj je hotel ohraniti skrivnost, ki jo zaupal le svojemu brivcu. Slednji ni zdržal in novico zatulil v jamo ob močvirju, iz močvirja je zraslo trsje, ki je šepetalo kraljevo skrivnost vetru, ta pa jo je ponesel po celem svetu.

Pikantne podrobnosti ki so bile do sedaj objavljene so aktualizacija grškega mita. Razkritje depeš je pokazalo na slog, ki si ga ne bi privoščili niti rumeni tabloidi. Diplomatsko osebje v uradnih dokumentih obravnava svetovne politike in ugledne osebnosti posmehljivo , na ravni trač-novice. To obrača pozicijo vladar-tlačan oz. božanstvo-ljudstvo. Razkrite informacije odstirajo avro mističnosti in oddaljenosti, ki jo navadni ljudje sicer vidijo okrog politikov. Obrat v tovrstni poziciji pomeni tudi zmanjšanje avtoritete tistega, ki je bil po volji ljudstva postavljen, da vlada in odloča.

Ali je prav ali ne, da so tej dokumenti prišli na dan ne vem, dejstvo je, da so zadeve precej občutljive. Skupaj trkata pravica do obveščenosti in potreba po zasebnosti, možnost spoznanja in stanje varnosti. Za vzpostavitev družbenih ravnovesji je potrebna zdrava pamet, razsodnost in svoboda odločitve. Umetnost je privlačna zaradi tistega, kar vidimo in tistega, kar nam je zamolčano. Resnica v književnosti se potrjuje z zanikanjem in želja znanstvenikov, da bi povedali vse kar so spoznali je lahko usodna za normalo delovanje družbe, prijateljstev, medčloveških odnosov.

2 komentarja:

Žagz pravi ...

Ja, se strinjam, informacijska doba bo pokosila marsikaterega hegemona.
Po moje, če bi Američani predvideli dogodke, interneta sploh ne bi izumili.


P.S.
Vatikanski kabli so že zunaj, good stuff, ti rečem

Aljoša pravi ...

@ Žagz: Ta o Američanih mi je všeč. Rahlo cinična in rahlo realna. Telefon je izumil Italijan, radio tudi ... internet torej, kot otrok neke druge tehnologije, niso izumili oni 101%.

Sem že bral novice o tistih depešah o Vatikanu. Svetujem ti, da si pogledaš kako tujo spletno stran (Guardian, Corriere ...), ker o temu pišejo več in bolje kot naši.