sreda, 17. november 2010

Velik oblak, ki nam zakriva pogled na "zeleno"

Energija gor ali dol, vse kaže, da bomo v prihodnjih letih porabili veliko premoga. Okrog visokih dimnikov se je dvignil velik prašni oblak, skoraj tak, kot ga sami proizvajajo. Gradnja nove elektrarne ne bi bila sporna, če nas ne bi toliko stala. Mednarodni in domači strokovnjaki so ugotovili, da je gradnja in vzdrževanje bloka TEŠ 6 zelo potraten posel. Začetna investicija in gradnja zanašata 1,2 MLD (!) evrov, poleg tega pa bomo morali plačati »eko-bloke« za izpuste CO2-ja in še zdravljenje bolezni, ki jih bo povzročilo onesnaževanje.

Na misel mi prihaja vprašanje, koliko vetrnih ali sončnih elektrarn bi lahko postavili za ta denar? Koliko manj bi porabili za eko-takse, zdravje ali saniranje okolja?

Ali ni čudno, da za postavitev vetrnih elektrarn na Krasu morajo vsa naša ministrstva trpeti krvavi pot zaradi zaščite nekih ptic in štorkelj, za gradnjo termoelektrarne pa kot da okoljevarstveniki ne obstajajo. Zakaj namenimo tako malo denarja čistim virom energije in tako potratno trošimo pri velikih onesnaževalcih?
 

6 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Saj ni skrivnosti: službe mora obdržati množica neslovensko govorečih priviligiranih državljanov, ki na volitvah zagotavljajo zmago levi opciji, ki jo sestavljajo bivši komunisti, ki so odkrili dobrobiti zgodnjega kapitalizma in se z njimi poigravajo. Kaj bo medtem s slovenskimi domorodci in njihovo kulturo pa levičarjev ne briga. Torej:kdor podpira levičarje je motena oseba, ali ima pa oprijemljive interese, kar pomeni, da je pokvarjenec in prodana duša. Puno pozdrava iz glavnog grada srpske provincije izpod Alpi.

jao pravi ...

Podal bi en kratek komentar. Vetrne elektrarne obratujejo v določenem pasu hitrosti vetra. Če je brezvetrje ni elektrike in če je hitrost vetra prevelika (beri burja) se vetrnice izklopijo. Se pravi ponovno ni proizvodnje električne energije. Sončne elektrarne obratujejo le podnevi pri čemer se proizvodnja zmanjša, ko je oblačno, megleno, ko zapade 50 cm snega itd. Elektriko pa potrebujemo 24 ur na dan, brez motenj in brez prekinitev.
Strinjam se, da je potrebno izkoristiti potencial obnovljivih virov električne energije, vendar se je potrebno zavedati njihovih trenutnih omejitev.
V razmislek vsem t.i. »zelenim«. Koliko hektarjev zemlje potrebujemo, da postavimo ekvivalent bloku 6 TEŠ z vetrnimi elektrarnami oziroma sončnimi elektrarnami? In še to. Ni vsaka reka primerna za hidroelektrarno in ni vsak veter primeren za vetrno elektrarno. Vsekakor pa nam želim svetlo prihodnost z diverzificirano proizvodnjo električne energije.

Anonimni pravi ...

Analiza stanja energetike in pa možne rešitve problema si lahko preberete tukaj:
http://thorium.klimabedrag.dk/.
Priporočam vam tudi malce bolj obširno razlago, ki jo najdete v spodnjem desnem kotu.

Anonimni pravi ...

Vetrnico v vsako slovensko vas! Z Ljubljano vred! Čista in poceni energija za kmete in kmetavzarje! Kolm so kurili v 18. in 19. stoletju, zato smo tako onesnaženi (tudi mentalno)!

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Z jaom se strinjam, da je treba tudi pri teh energetskih virih upoštevati vse dejavnike. Treba je tudi paziti, da ne zaidemo v še eno idelogijo - ekologizem. Kot kaže, gremo namreč prav v to smer.

Aljoša pravi ...

Diverzifikacija virov je seveda dobra in strateška ideja, ampak smo na točki, ko gremo ravno od tega stran. Sončne, vetrne, termo in nuklearne elektrarne imajo svoje prednosti in slabosti, zato bi morali to bolje premisliti in odločiti.

Ni vsaka reka primerna za hidro kot tudi ni vsak veter primeren za vetrnico, ravno zato imamo tako razgiban teritorij, da lahko najdemo pravo rešitev.