Ali je za doživetje božiča prepozno?

Skrb za urejeno in pospravljeno stanovanje je klasika pred vsakim praznikom. Kuharski recepti so obvezno čtivo ne več samo dam, ampak tudi vedno več gospodov, ki za praznike pripravijo kaj novega ali samo pokažejo, koliko so sposobni za štedilnikom. To ozračje je toliko bolj prisotno pred božičem, ki je izrazito družinski praznik in ko se zbiramo po domovih. Poleg zunanjega okrasja pa (p)ostajamo pozorni na urejenost lastne notranjosti ali z drugimi besedami, skrbimo za duhovno pripravo.

Kristjani imamo kot »trening« na božič pred očmi advent, ki je zaokroženo in urejeno obdobje priprave na Gospodovo rojstvo. Poleg forme (adventni venček, bogoslužja, pogostejša molitev ipd.) je prisotna tudi vsebina, ki nam iz dneva v dan močneje govori o rojstvu Boga. Recimo, da naj bi verniki sledili adventu in tako se na »lahek« način pripravili na praznik, ki bo 101 % doživet in uresničen. Kaj pa če se to ne zgodi? Kdo »jamči«, da izpolnjevanje forme omogoči doživetje božiča? Kako naj si pomagajo neverujoči? In tisti, ki so verni pa nimajo stika s Cerkvijo?

Minilo je pol adventnega časa, ali je torej že prepozno za resno pripravo na božič? Mislim, da advent ni »ali v paketu ali nič«, ker to bi bila preveč trgovska logika. Advent je čas, kjer nam Bog vseskozi ponuja možnost vključitve v pričakovanje. Delavci, ki so prišli v vinograd zadnji, so bili enako plačani kakor oni, ki so prišli že zgodaj zjutraj prvi (Mt 20, 1-16). Preko te prilike lahko razumemo, da je Božja logika drugačna od naše ekonomije. Tako kot za veliko večino stvari v krščanstvu, tudi za božično pripravo je pomemben odnos. Oblika je samo sredstvo, ki nam pomaga nekaj doseči, vendar škoda bi bilo, če bi zaradi metode spregledali bistvo, ki je vsebina.

Kdor je izgubil ali izgublja stik s Cerkvijo, opušča versko prakso in se mu zdi verovanje napor, bo videl v praznikih prijetno tradicijo, ki mu ne sporoča več. Prav je, da o božiču govorimo tudi kot o verskem prazniku in ne samo na ravni potrošnje, ker preko tega lahko drugim pomagamo, da ga bodo doživeli. Neverujoči bodo našli priložnost, da se v božičnih praznikih zbližajo z družino in prijatelji. To nikakor ni drugorazredno dejanje, ker Jezus prihaja kot otrok, okrog katerega se zbirajo pastirji. Lahko si mislimo, da so ostali »prijatelji«, čeprav brez Facebooka ali druge sodobne komunikacijske tehnologije.

Da, božič ponuja številne priložnosti, da se poveselimo, praznujemo in zbližamo. Njegovo sporočilo, čeprav je bilo v izvoru in še vedno močno religiozno, ostaja odprto prav vsem ljudem, ki so dobre volje (Lk 2, 14) in vidijo v Jezusu otroka in prijatelja. Bog je postal človek, da ga ne bi več gledali tako oddaljeno, ampak kot nekoga, ki nam je blizu. Priprava na praznike je priprava odnosov, iskanje medsebojne bližine in zaupanja. Pustimo, da nas prazniki nagovorijo.