Trije hudi dvomljivci

Prišli so predenj in ga počastili.

Mt 2, 11

Današnji praznik mi je všeč. Všeč, ker ima neko svojo vsebino, ki v dokaj ljudskem jeziku posreduje zelo ne-ljudsko sporočilo. Besedilo, kako je potekal obisk treh modrih, si lahko preberete tukaj.

Modri so bili verjetno astronomi ali filozofi, vsekakor pa neke vrste današnji astrofiziki, računalničarji, matematiki, evolucionisti, akademiki … učeni ljudje, ki jim bajke pomenijo zelo malo. Prihajali so iz vzhoda, torej iz regije, ki je bila tedaj na znanstvenem področju zelo razvita.

Modri so dobili nek znanstveni ali empirični dokaz, ki jih je vodil sprva do Heroda, nato še do Betlehema. Pri liku kralja Heroda se ne bom dolgo ustavljal, ker ni osrednja oseba te zgodbe. Vsekakor gre za vladarja, ki hoče kot političen lik zlorabit znanost, da okrepi svoje vladanje. Ali je kaj drugače kot danes? Lahko rečemo, da predstavlja aktualno zgodbo med znanostjo in politiko. Ostale alegorije in aktualizacije o njem pa so seveda dobrodošle.

Trije kralji so modri, vrhunski intelektualci tistega časa, ki so za trenutek odložili svojo raziskovalno dejavnost in v znanost vključili element presežnega: religijo.

Pisec evangelija po Mateju namenja precejšen del temu dogodku, celo več, kot samemu Jezusovemu rojstvu. Sveto pismo nas vodi do točke, ko kralji pridejo pred preprostega (in zelo ubogega) otroka ter se mu priklonijo. Izredno bogata simbolika darov pa predstavlja dostojanstvo, ki ga modri priznavajo otroku – ne glede na družbeni ali materialni položaj.

Obisk treh modrih zame predstavlja stik znanosti z vero, ker mislim, da vera ne sme bit »čredna«, ampak povezana z znanostjo, z razumom in pristnim iskanjem. Ko se vprašamo, ali moramo slepo verovati, mislim, da moramo kritično in odločno odgovoriti: »ne!«.

Modri so dobili nek namig ali znamenje (= zvezda), da bi utegnilo kaj biti, toda so ostajali v dvomu. Dvom je trajal toliko časa, dokler niso opravili potrebnega »preizkusa«. Odpravili so se na pot, pot iskanja, ki jih je peljala mimo predstavnika oblasti, da bi lahko preverili, ali je znamenje resnično. Šele ko so videli, preverili in dokazali, da je Bog res prisoten v njihovem življenju, so »padli predenj in ga počastili«. A ne smemo spregledat, da so bili previdni dvomljivci, saj so »za vsak slučaj« vzeli s sabo darove. Modro!

In zato je vsaka pot vere tudi pot iskanja, pot dvomov, senc, negotovosti, nelagodja in pritiska. Da, drznem si napisati, Herodovega pritiska, ki bi želel priti do vere na lahek način – s trudom drugih, ošabnostjo in z ukazovanjem.

Kot kaže sem v obdobju na poti za zvezdo. Pot iskanja predstavlja velik izziv, ki prebuja dvome in hkrati utrjuje občutek pripadnosti. Ni me sram priznat, da gre moja vera včasih preko dvomov, toda vem, da zvezda nekam vodi. Trem akademikom, astrofizikom ali karkoli so že bili se pridružujem tudi sam. Ne v nazivu ... ampak v iskanju. Čeprav je zvezda  zelo svetla, še ni dovolj  kakor bi želel in tudi ne tako svetla, kakor je svetel cilj.