Takoj svetnik! Postopoma in po korakih

Prvega maja je papež Benedikt XVI. razglasil svojega predhodnika na Petrovem sedežu za blaženega. S tem dejanjem je odgovoril zahtevam množice, ki je na dan pogreba Janeza Pavla II. vzklikala santo subito (takoj svetnik). Tisti santo subito je postal geslo in simbol dobe po Wojtyli, papežu ki je prevzel svet in medije.

Velika priljubljenost Poljskega papeža je bila vse od začetka njegovega pontifikata tudi njegov uspeh, saj se je s svojo karizmo in gestami znal približati ljudem kot »ljudski papež«. Izogibal se je formalizmov, rad je prekršil Vatikanski protokol in znal presenetiti, ko je pokazal človeški obraz Cerkve. Ni torej čudno, da je v skoraj treh desetletjih postal medijska in pop ikona Katoliške Cerkve. V času njegovega pontifikata so se zgodili prelomni dogodki tako za zgodovino človeštva kot za Cerkev. Tudi po njegovi zaslugi so padli še zadnji ostanki velikih ideologij 20. stoletja, laiška gibanja so dobila vidnejšo in dejavnejšo vlogo v življenju Cerkve ter mladi iz celega sveta so postali veliki papeževi prijatelji.

Ob velikih in svetlih točkah ne moremo spregledati kontroverznih dogodkov, ki so se zgodili pod njegovim pontifikatom in lahko le upamo, da jih bodo raziskovalci tekom zgodovine znali pojasniti. Na primer še vedno ni znano ali je papež Janez Pavel II. vedel za primere spolnih zlorab v ZDA in na Irskem preden so prišli v javnost? Ali je bil obveščen o škandaloznem življenju in ravnanju ustanovitelja Kristusovih legionarjev p. Marcialu Macielu Degolladu? Zakaj ni ukrepal bolj odločno za transparentno delovanje tako imenovane vatikanske banke oz. Istituto per le Opere di Religione (IOR)? Na ta vprašanja še nimamo odgovorov, vendar iz dejanj njegovega naslednika opažamo, da so bili za Vatikanskim obzidjem primorani v kratkem času sprejeti pomembne odločitve.

Pontifikat Janeza Pavla II. je minil v znamenju številnih potovanj, razglasitev novih blaženih in svetnikov ter velikih množic mladih, ki so polnili trge in stadione. Rekordne številke ki jih je ta Petrov naslednik zbral v skoraj treh desetletjih pa so tudi pobuda za razmislek o sodobnih številkah krščanstva. Evropa se je po drugem vatikanskem koncilu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja veliko bolj oddaljila od Kristusovega oznanil kot drugi kontinenti, saj so na stari celini dobile razmah razne sekte, new age gibanja in zagovorniki skrajnega ateizma. Morda je moda polnih trgov in stadionov prinesla med mlade idejo, da je krščanstvo vredno pozornosti le kot občasen spektakel, ki potrebuje svojo zvezdo.

Evropa, danes bolj kot kadarkoli v svoji zgodovini, potrebuje misijonski način evangelizacije, ki je sistematičen pristop oznanjevanja vesele novice sodobnemu človeku, navezanemu na tehnološki napredek in laboratorijsko dokazovanje. Da je središče krščanske vere Jezus Kristus, ki je pravi Bog in pravi človek, ni samo dogodek, ampak je odnos, ki ga mora vsak vernik živeti.

To je odnos z Bogom na katerega opozarja papež Benedikt XVI., ki je sprejel pobudo za takojšnji začetek beatifikacijskega postopka Janeza Pavla II., vendar postopoma. Sedanji kardinal Stanisław Dziwisz, dolgoletni osebni tajnik Poljskega papeža, je predlagal, da bi geslo santo subito dobesedno udejanjili in Wojtylo proglasili takoj za svetnika. Ratzinger je kljub dovoljenju za preskakovanje nekaterih rednih etap na poti do oltarja, ohranil postopek tak kot je.

Ali so bila vsa dejanja pokojnega papeža svetniška in so odsevala štiri kardinalne in tri teologalne kreposti do herojskih meja, si lahko vsak odgovori sam. Z mnogimi dejanji je prvi Slovan na Petrovem sedežu naredil svoj pontifikat večen, ker ga je vpisal v zgodovino kot izjemnega in revolucionarnega. Pokazal je sodobnemu človeku, da je svetost še vedno aktualna in dostopna, za kar se je tudi vredno truditi postopoma in po korakih. 

Objavljeno v majski številki mesečnika Naš vestnik.