Kristjani postni čas "odmerjamo" kot pripravo na velikonočne praznike in svojo pozornost usmerjamo v dogodke, v luči Božje besede iz Svetega pisma. Ko premišljujemo Božjo besedo, iščemo tisto "kljuko" ali zanko, da bi nas ujela in tako nagovorila. Pogosto gre mimo nas; pogosto smo preveč utrujeni ali raztreseni, da bi se mi ujeli vanjo. In pogosto sploh ne vemo kje stvar vzeti v roke.
Drage obiskovalke in obiskovalci male miselne tržnice, letošnji postni čas nas bodo spremljala razmišljanja prijatelja, ki bo podal svoje misli o nedeljski Božji besedi. Gostujoče pero. V tem primeru, gre za gostujoče tipke. Kdo? V postnem času nam bo delal družbo mag. Andrej Sedej. Lahko bi pripisal vrstico ali dve nazivov, nalog ... dovolj je ena beseda: duhovnik.
Prepričan sem, da je vsebinska pestrost večja, če še nekdo ponudi svoje misli in poglede. Vabljeni k branju in ... komentiranju!
- - -
Sprememba v naslovu pa zato, ker so tipke ali klikanje nekaj »mrtvo hladnega«, neosebnega … črke pa nosijo avtorjev pečat in slog.
Začetek postnega časa. Zanimiv začetek, pravzaprav! Kar nekje sredi tedna, brez nekih velikih ceremonij ali zapovedi. Samo sreda. Tudi simbolika je osnovna, kakor je osnoven pomen tega dneva. Minljivost.
Pretresel me je tisti ščepec pepela, ki je padel na moje lase. Le malo več kot minimalno, skromno in tako nepomembno, da že sapica zraka odnese tisto sivino ... Kar ostane od človeka je le pepel in skromen nabor spominov. To je bistvo ...
Zakaj torej gradimo stanovanja, sledimo lastnemu udobju, potujemo v velikih avtomobilih, postavljamo mejnike svoje slave, zbiramo drage izdelke, sklepamo prijateljstva z mogočnimi, se ponašamo z visokimi spoznanji ... če ostane le pepel?
"Pomni, človek, da si prah in se v prah povrneš." In nič več kakor samo to!
[V: Delo (na: www.delo.si) Ju.A./STA, ned, 22.02.2009 20:21]
Podgorica - Črna gora bo Sloveniji poklonila eno izmed podmornic, ki je bila nekdaj del flote jugoslovanske mornarice. Pristojni slovenski organi naj bi se ob tem že odločili, da bodo črnogorsko darilo postavili v Tehniški muzej v Bistri pri Vrhniki.
Kot je ob tem povedal črnogorski viceadmiral Dragan Samardžić, Črna gora trenutno razpolaga s štirimi podmornicami tipa "una", vse štiri pa naj bi se v prihodnje znašle med muzejskimi eksponati. Tako kot Sloveniji, naj bi črnogorske oblasti po eno podmornico poklonile tudi Hrvaški in Srbiji.
Gre za manjše diverzantske podmornice, dolge 18,8 metra, široke 2,7 metra in visoke 3,4 metra, ki so bile za potrebe jugoslovanske vojne mornarice zgrajene v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
- * - *
Ob branju tega članka sem se nasmehnil, zato ga ponujam na mali miselni tržnici. Zanimivo, da v času krize, gremo jemat nek muzejski artefakt. Ko se politiki grdo spogledujejo z južnimi sosedi, jemljemo še bolj južna darila in ko razmišljamo o Evropi, nabiramo JLA spominke.
Danes sem prebral, da se je novoimenovani linški pomožni škof odpovedal imenovanju. Tako ostaja župnik v svojem kraju in ...
... in to je prvi primer, drage obiskovalke in obiskovalci male miselne tržnice, ko se duhovnik odpove škofovskemu imenovanju zaradi medijskega pritiska! Gospodu je ime Georg Wagner in je pritegnil medijsko pozornost s svojimi zelo zanimivimi stališči. Trdi namreč, da je homoseksualnost medicinsko ozdravljiva bolezen, da je serija romanov Harry Potter satanovo delo in da so naravne katastrofe Božja kazen za človeški razvrat.
V tem duhu je dejal, da so poplave v New Orleansu kazen za razuzdanost prebivalcev in veliko število splavov. Cunami iz leta 2004 pa naj bi bil izraz Božjega besa zaradi seksualnega turizma v Aziji.
V zrak so šli bodisi veliki politiki bodisi cerkveni veljaki. Pritisk je bil zelo močen predvsem zaradi medijske podpore. Javnost je spremljala vsak korak in vsako besedo novoimenovanega dostojanstvenika. Mediji so odkrili tako rekoč njegovo kartoteko izjav ter opravili tisto delo, ki so ga opustili tisti, ki bi ga morali opraviti po službeni dolžnosti. Sodu je izbilo dno, ko je 2400 vernikov v Avstriji izstopili iz Cerkve.
Zagovorniki iz Rima so trdili, da gre za človeka, ki bo varoval čistost nauka v razkristjanjeni Evropi. Wagner se je medtem zaradi pritiskov odpovedal škofovski službi in ostaja župnik v dosednji župniji.
Priče smo moči medijskega poročanja, ki je opravilo nalogo glasnika v imenu ljudstva. Ne samo glasnika ampak tudi razsodnika in izpraševalca. Mislim, da 2400 vernikov manj ni hec. Številka je zgovorna, ker so ljudje začutili, da se vrednote izrabljajo za prazno argumentiranje. Morda bodo odgovorni v Cerkvi pri naslednih imenovanjih bolj pozorni do "čistosti nauka". V tem primeru je postal nauk tako čist, da je mejil s sterilnostjo.
Začel se je nov dan, nov delovni teden in tako je spet ponedeljek. Ponedeljek je vedno najbolj primeren dan za jamranje in slabo voljo: "vleče se kot ponedeljek". Slabo razpoloženje kolegov v službi, voznikov na cesti, sopotnikov na vlaku ... Ej, spregledali ste čudovit pogled na Alpe ... in sončno jutro brez meglenih sivin! Narava se prebuja v tiho in hladno zimsko jutro, ki vabi moj pogled na suhe veje dreves, rjave travnike in ledene reke. A ni v vsem tem nekaj poetičnega?
Danes je nov dan! Novih priložnosti ne bo manjkalo - razlogov za dobro voljo je dovolj, četudi je v službenem inboxu skoraj 120 e-mailov ki čaka na obdelavo. Gremo ... novo!
Impresionisti. Razstava je bila močna poživitev popoldneva. Kaj so delali in kdo si bili impresionisti, si lahko vsak pogleda v kak leksikon ali enciklopedijo. Kdo so bili Slovenski impresionisti pa ni zapisano v knjigah.
Kategorija »Slovenski impresionisti« pomeni vpogled v delo in način razmišljanja neke skupine ljudi, ki je dihala z družbo, časom in ljudmi. Pa po vrsti.
Vsebina. Razstava je pokazala tristo najlepših (in najzgovornejših) del impresionistov pri nas. Od slik do kiparskih izdelkov, od karikatur do knjižnih ilustracij. Nič ni bilo izpuščeno in vsak obiskovalec je lahko začutil izreden pomen umetniškega dela v slovenski kulturi. Kratek časovni razpon (1890 – 1920) ni bil ovira, za močen poseg v dojemanje umetnosti in človeka. Impresionisti so se navdihovali pri naravi. Posnemanje narave je bil izziv. Bili vedno znova motivirani, da so ob spreminjanju letnih časov ali trenutkov dneva, ujeli vtis … impresijo.
Motivi. Kot že omenjeno, so motivi vzeti iz narave in človeškega dela: malo tihožitji, veliko kozolcev in pokrajin, še več obrazov in aktov. To je nabor motivike ki presega klasična dela umetnikov in odpira obiskovalčev pogled v profil človeškega življenja, ki je običajno skrit … sramežljivo zastrt. Obrazi so polni – polni svetlobe in čustev. Nagovorili so me Jakopičevi Kopalci, ki v barvnem soju kličejo po neki novosti. Dinamika odpravi statiko. Novost v umetnosti : posnemanje z interpretacijo. Iz klasičnega »mimesis«, ki je vladal kot imperativ dolgo časa v umetnosti, gremo hitro k naravi, ki je ovrednotena z avtorjevo interpretacijo. Najdemo obraze, portrete, pokrajine … ki z gostoto barvnega nanosa nakazujejo silo in energijo. Kakor bi slikarjev gnev ostajal na platnu za nas, ko neuki gledamo in se čudimo.
Človek. Ravno čudenje, ki je izvor filozofije, postaja vodilna tema takih del. Impresionisti so vzeli konkretnega človeka kot osrednji lik. Romantična tihožitja in baročna mistika z angelčki postane »passe'«. Impresionisti slikajo človeka v aktivnem stanju: Jama, Portret Roze Bleiweis z otroki; Kobilca, Pariška branjevka; Vesel, Slepe miši; Grohar, Sejalec in še in še. Prevzela me je spontanost slikanja človeških teles. Nobenega sramu, nobene vulgarnosti ali pornografske tematike. Akti so interpretacija nagote in ne nagota. Sternov Korzet lahko imamo za simboliko čistosti prej, kot pa simbol »telesnega«. Tukaj vidimo, da so impresionisti predvsem pravilno razumeli stvari in šele potem jih naslikali.
Presežno. Mnoge slike so kakor ikone, ki kličejo k presežnemu. Neskončnokrat ponatisnjen Groharjev Sejalec pomeni kultno podobo – kakor iz oltarja vzeto sporočilo. Ne samo kultno ampak tudi simbolično. Tukaj lahko najdemo, prebivalci male podalpske republike, točko narodne istovetnosti in pripadnosti. Kakor himna, zastava, denar, ustava … tako so ta platna vabilo k ponosu. In tukaj se ustavijo ksenofobija, rasizem ali nestrpnost, ker vemo kaj smo in kaj imamo.
Zafrkljivci. Ob sklepu še misel, ki se je rodila, ko sem zapuščal osrednji hram likovne kulturne dediščine. Impresioniste bi imenoval »zafkrljivci«, ker z optičnimi ukanami izvabijo rahel nasmešek iz vsakega, ki pogleda njihova dela. Da lahko vidiš podrobnosti na sliki, se moraš – kontradiktorno – oddaljiti od slike. Od dlje ko jo opazuješ, več vidiš, več razumeš.
Danes grem v Narodno galerijo gledat Impresioniste. Da, še zadnji vlak. Veliko pričakujem od razstave, ki je dala pomemben prispevek kulturnemu dogajanju v prestolnici male podalpske republike. Pečat impresionistov v Evropi je bil pomemben - kaj je v Narodni galeriji, pa bom še videl ...
In danes? Danes je svetovni dan bolnikov. Nimam kaj dosti napisat o tem ampak med plavanjem v bazenu, sem se spomnil na mojo nono. Brez veze. Ne, nič sentimentalnega, samo spomin. Nona je tista tiha oseba v mojem življenju, ki pomeni stalnico družine. Vedno me pričaka v svojem kotu v kuhinji. Na mali temnorjavi pručki ob njenem vozičku je prostor za vse težave, vprašanja, zgražanja, novosti razočaranja in nore ideje.
Ona posluša. Včasih tudi kaj vpraša in kot pozorna sogovornica ve, kdaj je konec pogovora in kdaj mora dodati nasvet.
Morda ona najbolj izstopa kot lik bolnika, saj skoraj štiri desetletja prenaša multiplosklerozo s pogumom. Mislim, da ni drugačna od mnogih bolnic in bolnikov, ki se z vsakodnevnimi težavami obračajo na zdravnike ali drugačne terapevte. Ravno tukaj je skrivnost: prenašati bolečino. In to je umetnost. Bolnik ni več "breme" družbe ampak umetnik, ki oblikuje družbeno podobo.
Posebne vrste umetniki so tudi zdravniki, medicinske sestre in negovalci, ki prvi pomagajo v zdravstvenih težavah. Ta dan bolnikov - ali kakorkoli ga imenujemo - je dan hvaležnosti: za zdravje in za vse, ki nam zdravje ohranjajo.
Objave
