Ko sem že zadnjič dal osebno interpretacijo prvih treh Božjih zapovedi, naj še dodam ostale. Zakaj? Ker to ni deset Božjih prepovedi ampak zapovedi!
Lahko bi zvenele nekako tako:
1) Bodi zvest svojemu Bogu, ker te ljubi!
2) Spoštljivo izgovarjaj Božje ime, ker je že samo na sebi prava molitev!
3) Obišči Boga saj te pričakuje. Praznuj z njim, da bo veselje veliko!
4) Spoštuj očeta in mater, ker sta kakor Bog. Dajeta življenje in samo Bog daje življenje!
5) Spoštuj življenje in zdravje!
6) Spoštuj spolnost!
7) Skrbi za materialne dobrine in pošteno delaj!
8) Bodi nosilec resnice. Resnica prinaša pravi mir!
9) Spoštuj vsako žensko!
10) Spoštuj tujo lastnino in marljivo delaj za svojo!
sobota, 19. julij 2008
torek, 15. julij 2008
Na juriš vs. Blagri (2)
Ko razmišljam o blagrih se mi zdi, da je besedilo v svojem dometu tako močno, da lahko celo spremeni pogled na ustaljene formule. Formule in pravila, ki bi sicer veljala vendar nekaj jih spremeni. Omenil sem že, da blagri nosijo svojo moč v dometu. In ta domet dobi posebno dimenzijo v analognem besedilu: deset Božjih zapovedi.
Deset Božji zapovedi deli pravico med ljudmi in postavlja najosnovnejša določila za človekovo življenje. Lahko rečem, da je tam skrita vsa človeška etika in osnova morale. V prvih treh je skrita tudi ljubezen do Boga: 1) Bodi zvest svojemu Bogu, ker te ljubi, 2) Spoštuj Božje ime, ker je že samo na sebi prava molitev in 3) Obišči Boga saj te pričakuje.*
A v Novi zavezi doživimo pravo razodetje Boga. Preko Gospodovega rojstva in preko blagrov. Blagri so kakor tretja dimenzija desetim Božjim zapovedim. Rekel bi, da so blagri Božje zapovedi v 3D izvedbi. Dajo jim pogled/perspektivo v višino saj so zagotovilo, da tudi če se trudimo in nam ne uspe (v tem življenju), je naš trud opažen (v nebesih). In celo za vsako prizadevanje obstaja vzporednica: nebeško kraljestvo, tolažba, dedovanje dežele, nasičenost, usmiljenje, gledanje Boga, Božje sinovstvo, delež v nebeškem kraljestvu in veliko plačilo v nebesih.
Ali si lahko želimo kaj več od tega?
Deset Božji zapovedi deli pravico med ljudmi in postavlja najosnovnejša določila za človekovo življenje. Lahko rečem, da je tam skrita vsa človeška etika in osnova morale. V prvih treh je skrita tudi ljubezen do Boga: 1) Bodi zvest svojemu Bogu, ker te ljubi, 2) Spoštuj Božje ime, ker je že samo na sebi prava molitev in 3) Obišči Boga saj te pričakuje.*
A v Novi zavezi doživimo pravo razodetje Boga. Preko Gospodovega rojstva in preko blagrov. Blagri so kakor tretja dimenzija desetim Božjim zapovedim. Rekel bi, da so blagri Božje zapovedi v 3D izvedbi. Dajo jim pogled/perspektivo v višino saj so zagotovilo, da tudi če se trudimo in nam ne uspe (v tem življenju), je naš trud opažen (v nebesih). In celo za vsako prizadevanje obstaja vzporednica: nebeško kraljestvo, tolažba, dedovanje dežele, nasičenost, usmiljenje, gledanje Boga, Božje sinovstvo, delež v nebeškem kraljestvu in veliko plačilo v nebesih.
Ali si lahko želimo kaj več od tega?
* Upam, da osebna interpretacija ne povzroča komu preveč težav .
sobota, 12. julij 2008
Na juriš vs. Blagri
V glavi mi odmevata besedilo in melodija znane pesmi. Ne da imata kaj skupnega... ali pa tudi!? Tako se glasi del besedila tiste pesmi:
Dan ko so se rušili zidovi in je resnično vsem posijalo sonce (in ne samo nekaterim). Do tukaj bi lahko še vse zdržalo ampak kako zanimivo, da je v pesmici prejšnjega režima tudi želja, da bi naredili nekaj povsem evangeljskega: "zemljo spremenimo v nebesa". Zanima me, kako so si to predstavljali partijski tovariši: z nasiljem in požganimi gozdovi? S srcem polnim sovraštva in na ustih: " Udari, navali, usekaj, izpali"? Težko. V misli se pritihotapi še drugo besedilo:
In kje je razlika? Hitro branje in površno razumevanje nas pripeljeta do tega, da lahko rečemo: Razlike ni. Saj komunizem je hotel vsem dobro-samo Boga so črtali. Nič takega. Ampak bistvo je v dometu!
Domet pesmi, ki jo je napisal človek s sovraštvom v srcu, in domet Božje ljubezni do človeka, ki odpira več kot samo dobo ene generacije. Odpira čas milosti, da lahko posežemo po miru vsi (ne samo izvoljeni). Kako pomiriti ranjeno srce? Ne z maščevanjem niti s požiganjem ampak s tolažbo, ki obljublja že uresničeno: "vaše plačilo v nebesih je veliko". Ker tisti drugi stavek pa napoveduje česar še ni: "zemljo spremenimo v nebesa".
Na juriš, na juriš, na juriš!Besedilo, ki mi je odmevalo v ušesih in počasi se je prijelo tudi mojih ustnic. Prešinila me je misel, koliko mladih moje starosti, je s temi besedami "korakalo" v neko oddaljeno prihodnost, ki se je v krajšem času kot je ena generacija, odmaknila in izginila. In pokazal se je tisti "svobode je dan".
Krik borcev vihra skozi hoste,
sovragove vrste so goste.
Udari, navali, usekaj, izpali!
Na juriš, o-hej, partizan,
pred tabo svobode je dan!
Na juriš, na juriš, na juriš,
požgimo vsa gnila drevesa,
zemljo spremenimo v nebesa,
vsem sonce naj sije,
le radost naj klije!
Na juriš, o-hej, partizan,
pred tabo svobode je dan!
Dan ko so se rušili zidovi in je resnično vsem posijalo sonce (in ne samo nekaterim). Do tukaj bi lahko še vse zdržalo ampak kako zanimivo, da je v pesmici prejšnjega režima tudi želja, da bi naredili nekaj povsem evangeljskega: "zemljo spremenimo v nebesa". Zanima me, kako so si to predstavljali partijski tovariši: z nasiljem in požganimi gozdovi? S srcem polnim sovraštva in na ustih: " Udari, navali, usekaj, izpali"? Težko. V misli se pritihotapi še drugo besedilo:
»Blagor ubogim v duhu,kajti njihovo je nebeško kraljestvo.Blagor žalostnim,kajti potolaženi bodo.Blagor krotkim,kajti deželo bodo podedovali.Blagor lačnim in žejnim pravičnosti,kajti nasičeni bodo.Blagor usmiljenim,kajti usmiljenje bodo dosegli.Blagor čistim v srcu,kajti Boga bodo gledali.Blagor tistim, ki delajo za mir,kajti imenovani bodo Božji sinovi.Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,kajti njihovo je nebeško kraljestvo.Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili.
Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.
Domet pesmi, ki jo je napisal človek s sovraštvom v srcu, in domet Božje ljubezni do človeka, ki odpira več kot samo dobo ene generacije. Odpira čas milosti, da lahko posežemo po miru vsi (ne samo izvoljeni). Kako pomiriti ranjeno srce? Ne z maščevanjem niti s požiganjem ampak s tolažbo, ki obljublja že uresničeno: "vaše plačilo v nebesih je veliko". Ker tisti drugi stavek pa napoveduje česar še ni: "zemljo spremenimo v nebesa".
sreda, 9. julij 2008
ponedeljek, 7. julij 2008
nedelja, 6. julij 2008
sobota, 5. julij 2008
petek, 4. julij 2008
četrtek, 3. julij 2008
Kontradikcija narave
V času poletne vročine se življenje skoraj ustavi. Ljudje in živali iščemo svežo senco, voda teče v potokih in o spomladanskem bujnem zelenju ostane le še spomin. Toda so živa bitja, ki v največji vročini pokažejo svoje najlepše barve, za vodo jim ni dosti mar in kljub poletni vročini ostanejo sočno zelena. Kaktusi.
Kaktusi so moja velika ljubezen in hobi (kakor sem nakazal v profilu), ki me že vrsto let razveseljujejo z novimi presenečenji. O tem, kako se je hobi začel in razvijal raje kdaj drugič, ker bi tokrat vzelo preveč prostora.
Občudujem jih, ker z malo vode in osnovno nego dajo najlepše barve v najtežjih razmerah. Ko jih opazujem in negujem, se potopim v pravo šolo razmišljanja in življenja. V najhujših razmerah, dajo največ iz sebe. Tudi če kaže da bo primerek izgubljen zaradi suše, bakterije... prava in pozorna nega ga lahko reši. Kaktusi so prava kontradikcija narave. Njihovi cvetovi so posebnost. Obstajajo vrste kaktusov, ki cvetijo vsakih štirideset ali sedemdeset let. Doba ene generacije! Drugi cvetijo na pet ali manj let. Spet tretji presenečajo s tem, da veliki, bogati, močni in izdelani cvetovi obstanejo manj kot 12 ur (z mrakom se cvet odpre in kmalu po zori že ovene).
Na malo miselno tržnico prinašam nekaj slik cvetov kakutosov, ki sem jih skušal ovekovečit v zadnjih tednih. Dragim bralkam in bralcem v užitek...
Kaktusi so moja velika ljubezen in hobi (kakor sem nakazal v profilu), ki me že vrsto let razveseljujejo z novimi presenečenji. O tem, kako se je hobi začel in razvijal raje kdaj drugič, ker bi tokrat vzelo preveč prostora.
Občudujem jih, ker z malo vode in osnovno nego dajo najlepše barve v najtežjih razmerah. Ko jih opazujem in negujem, se potopim v pravo šolo razmišljanja in življenja. V najhujših razmerah, dajo največ iz sebe. Tudi če kaže da bo primerek izgubljen zaradi suše, bakterije... prava in pozorna nega ga lahko reši. Kaktusi so prava kontradikcija narave. Njihovi cvetovi so posebnost. Obstajajo vrste kaktusov, ki cvetijo vsakih štirideset ali sedemdeset let. Doba ene generacije! Drugi cvetijo na pet ali manj let. Spet tretji presenečajo s tem, da veliki, bogati, močni in izdelani cvetovi obstanejo manj kot 12 ur (z mrakom se cvet odpre in kmalu po zori že ovene).
Na malo miselno tržnico prinašam nekaj slik cvetov kakutosov, ki sem jih skušal ovekovečit v zadnjih tednih. Dragim bralkam in bralcem v užitek...
Naročite se na:
Objave (Atom)


