Ustoličenje novega patriarha Moskve in vse Rusije, predstavlja praznični dogodek za celotno Cerkev. Začela se je nova doba za pravoslavni svet. In nova doba tudi za katoliško Cerkev. Če verujemo - in to izpovedujemo - da je Cerkev ena, katoliška in apostolska, potem se lahko veselimo kakor ob ustoličenju novega papeža. V Rimu Peter, v Moskvi Andrej. Vzhodni svet je katoličanom pogosto neznan in predstavlja s svojim ritmom bolj neznanko kot domače okolje.Pravoslavna Cerkev pomeni Cerkev bratov in sestra. Ne samo v Kristusu ampak tudi v jezikovni skupini. Veličina slovanskega sveta ima verjetno ravno v Moskvi najvišjo obliko izraznosti. T.i. slovanski kompleks (= veličastnost na najvišji možni ravni) dosega v tem okolju svojo udejstvovanje. Pa da ne bom preveč pameten glede Rusije - nisem še bil ampak je to kraj, ki si ga zelo želim obiskat - grem raje k vprašanju ekumenskih odnosov.
Ekumenizem pomeni dialog med katoliško in pravoslavno stranjo Cerkve. Po skoraj tisočletnem molku in oddaljenosti se je v sredini dvajsetega stoletja začelo zbliževanje in puščanje preteklosti vse boleče dogodke.
Mislim, da čaka patriarha Kirila veliko in naporno delo. Postopno in z močjo vztrajnih argumentov mora prinesti v vrste svojega klera novo pojmovanje osnovnih konceptov zahodnega krščanstva, odpreti pogled drugačnosti katoliškega sveta po drugem Vatikanskem cerkvenem zboru in spregovoriti s skupnim teološkim jezikom.
Da ne bo pomote, na katoliški strani ni vse 100%! Ravno tako čaka trdo delo tudi papeža Benedikta XVI. Paziti bo moral, da ne bo "v imenu edinosti" zdrsnil v kako zgodovinsko zanko - kakor smo lahko v teh dneh videli - ali spregledal pomena duhovne vrednosti vzhoda. Upam, da bomo zahodnjaki toliko modri, da bomo pri kakšni napaki sklonili glavo in rekli težki "mea culpa" ter za doseganje višjega cilja, se odpovedali lastnemu ponosu.Torej, krenimo na pot Evrope, ki diha z obema polovici pljuč. Gospodarstvo raste in pada. Naložbe lahko razje rja, uničijo molji, odnese poplava, razvrednoti kriza ... duhovno bogastvo pa ostane!
Kot kaže, je novi patriarh zelo odprt za dialog in razgledan. S papežem sta se srečala že kar nekajkrat. Katoliška Cerkev potrebuje predvsem ponižnosti, mora se osvoboditi svojega napuha. S pravoslavnimi smo si pravzaprav tako blizu, a hkrati daleč. Vzhodu bo treba pustiti njegovo bogato tradicijo in ga ne skušat vkalupiti v latinsko, ker tako ne gre. Papež mora postati bolj neka duhovna avtoriteta, ves sistem v Vatikanu je za Vzhod preveč birokratski.
OdgovoriIzbrišiNovemu patriarhu pa sotvori Gospodi mnogaja blagaja ljeta!
Lepo napisano. Da bomo kristjani dihali z obema pljučama. Tako kot so danes rekli v Davosu in novi patriarh. Prihaja nova doba v globalnem svetu. Rusija je naša največja Slovanska država in narod. Tudi mi v Sloveniji imamo delček te ruske Cerkve v kapelici pod Vršičem.
OdgovoriIzbrišiEkumenizem začnimo tudi živeti. Ljudje delamo napake in si moramo tudi z vzhodnimi brati priznati, da nismo popolni. Mislim, da si oboji zavedamo, da ekstremizem in razni izpadi uničujejo prizadevanje za Edinost. Tudi mi na Zahodu smo potrebni notranje prenove in dialoga z Vzhodom.