Kako je bilo v nedeljo? Domače in prisrčno ozračje je pospremilo številne nove in stare (so)delavce Našega vestnika daleč nazaj v čas. Mislim, da je vsak obudil spomine na prvo srečanje z NV, z »mladeničem« in vsemi lepimi dogodki v tej povezavi.
Vsekakor za vsako številko tiči kopica resnega in trdega dela. Avtorstvo člankov, uredniško delo, lektorstvo, postavitev, tisk, pošiljka in še kaj. Naš vestnik ni samo kupček papirja s slikami ampak je skupina ljudi, ki skoraj z družinskimi vezmi prispevajo/mo v skupno delo.
V ozki in dolgi Peterlinovi dvorani, v ulici Donnizzetti 3, ob sinagogi, je bilo premalo stolov in stojišč in veže … da bi lahko vsi zbrani prijatelji bili blizu odra. Slavljenec je bil NV . Bila pa je tudi dobra priložnost, da smo lahko sodelavci NV enkrat prišli vsi na kup in si izmenjali izkušnje in ideje. NV je glasnik med zamejci in pričevalec v matični domovini. Na vseh bralcih pa je, kako ga vrednotijo in kaj od branja odnesejo.
Na odru veliki format prve številke – davnega decembra 1958. Veliki format že tako velike obletnice mesečnika velikih pogledov, ki seže tudi do malih ljudi.
Aljoša, hvala in super. Kratko in jedrnato. Ostanem brez besed in še enkrat, se zahvaljujem, da poročaš o naših (bivših) zamejcih v združeni Evropi.
OdgovoriIzbriši